S konferenco pričeli niz prireditev
Zasedanja, okrogle mize, konference in predavanja
Pri konferenci gre za prvo od štirih prireditvenih nizov pod geslom „Skupno 2020 gemeinsam“. To je generalna tema zasedanj, okroglih miz, predavanj, konferenc in simpozijev, ki jih pripravlja v naslednjih štirih letih projektna skupina, ki želi do 100-letnice koroškega plebiscita obravnavati različna vprašanja, ki so povezana z manjšinami, mejami, identiteto in ne nazadnje z dialogom med večino in manjšino.
ktn.gv.at
Vrsta vprašanj v zvezi z manjšinami
Kje je meja med „novimi“ in „starimi“ manjšinami ter kako se lahko ti dve skupini razlikujeta? Kako v našo družbo integrirati priseljence, begunce in gospodarske migrante? Kako preprečiti, da se v državi razvijajo paralelne družbe? Kako zagotoviti sožitje, mirno in spoštljivo sobivanje? Katere instrumente lahko izkoristimo za zaščito „novih“ manjšin in kje mora „klasična“ zaščita manjšin razmišljati naprej, da bi izpolnjevala svoje funkcije v vedno bolj pluralističnih družbah? To je le nekaj vprašanj, o katerih so razpravljali predavatelji in udeleženci zasedanja. Kajpada s ciljem, da bodo na koncu lahko ponudili tudi konstruktivne predloge in odgovore, je v pozdravnem nagovoru poudaril referent za izobraževanje v Domu v Tinjah Martin Pandel.
Pandel: „Lotevamo se tem, ki niso v ospredju“
ktn.gv.at
Družba vse bolj pluralna
Ob odprtju konference je goste nagovoril deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) in se izrecno zahvalil tudi projektni skupini, ki v Domu v Tinjah že vrsto let politiki ponuja odgovore, stvarne prispevke in konstruktivne rešitve v še tako zapletenih in politično razgretih situacijah. Družba postaja vedno bolj pluralna. Politika pa tudi civilna družba sta pred velikimi izzivi, je poudaril z dodatkom, da so izzivi pač tu, da se jih lotimo in jih rešimo.
Kaiser: „Zgodovina, sedanjost in prihodnost naloga za nas vse“
Petkova konferenca o starih in novih manjšinah je prva v seriji „Skupno 2020 gemeinsam“, ki bo dosegla svoj višek leta 2020 ob 100. obletnici plebiscita. Vsebinski koncept je tudi tokrat pripravila projektna skupina, v kateri že več let poleg Martina Pandla sodelujejo univerzitetni profesor Gerhard Hafner, nekdanji predsednik državnega zbora Heinrich Neisser, Günther Rautz iz manjšinskega instituta v Boznu in univerzitetni asistent Jürgen Pirker.
Pirker: „Slovenščino na Koroškem spoznati kot bogastvo“
„Med novimi in starimi manjšinami ni odnosa“
Tema v popoldanskem delu konference je bil tudi odnos med priznanimi avtohtonimi narodnimi skupnostmi v Avstriji in novimi manjšinami, torej priseljenci in prebivalci z migracijskim ozadjem. Vladimir Wakounig s celovške univerze je v svojem referatu kritično ugotovil, da med skupinama v resnici ni prav nobenega odnosa. Stare manjšine o problemih in prizadevanjih novih manjšin ne vedo kaj dosti, in tudi obratno ni drugače, je izkušnja, ki jo Wakounig zaznava tako kot predavatelj na univerzi kot tudi v svoji funkciji kot predsednik vseavstrijske iniciative manjšin (Initiative Minderheiten).
Wakounig: „Ena manjšina se lahko uči od druge“
Problemi, s katerimi se ubadajo tako avtohtone manjšine kot jezikovne skupine priseljencev iz drugih držav, so zelo podobni, je dejal Wakounig. Kot primer je navedel šolstvo in izobraževanje v materinščini.