„Ne gre za velike denarje“

Če se ne bo kaj spremenilo, bo 250 otrok, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole v Kanalski dolini, v novem šolskem letu ostalo brez pouka slovenščine. Financiranje pouka je sicer v pristojnosti ministrstva za pouk v Rimu, v Združenju Don Mario Cernet upajo na finančno pomoč dežele Furlanije.

Zanimanje za slovenščino vsako leto raste

Jezik in šola sta temeljnega pomena za ohranitev narodne skupnosti. Tako kot na Koroškem je tudi v sosedni Kanalski dolini zanimanje za učenje jezikov sosedov iz leta v leto višje. V Slovenskem kulturnem središču Planika v Ukvah so vrsto let ponujali brezplačni izvenšolski pouk slovenščine. Napeta finančna situacija pa je organiziranje teh tečajev onemogočilo.

V pričakovanju sistemske rešitve za poučevanje domačih jezikov in ustanovitve trijezične šole je septembra lani finančno priskočilo na pomoč Združenje Don Mario Cernet, predvsem zaradi tega, da do uvedbe pouka slovenščine na šolah ne bi nastala vrzel.

„Čas že zelo priganja“

Velik je bil šok, ko so v Združenju Don Mario Cernet pretekli teden izvedeli, da jim dežela Furlanija - Julijska krajina (FJK) ni dodelila finančnih sredstev za ure materinščine v minulem šolskem letu. In tudi za nadaljevanje slovenskega pouka v Ukvah, v Žabnicah in na Trbižu za novo šolsko leto očitno ne bo denarja. Če se ne bo kaj spremenilo, bo 250 otrok, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole v Kanalski dolini, v novem šolskem letu ostalo brez pouka slovenščine, je zaskrbljena. Čas vsekakor priganja, opozarja Ana Wedam.

Zadnja vest:

V Trstu je bilo za sredo popoldne napovedano zasedanje deželne posvetovalne komisije za slovensko jezikovno manjšino. Slovenska tiskovna agencija (STA) poroča, da naj bi komisija po zanesljivih informacijah zelo verjetno odobrila nadaljevanje financiranja slovenščine v vrtcih in šolah Kanalske doline.

V uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so pred zasedanjem komisije za STA potrdili, da urad skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport zelo podrobno spremljata in podpirata vse napore slovenske avtohtone manjšine v Italiji pri vzpostavljanju in vzdrževanju sistemskega pristopa k učenju slovenščine. Dodali so, da Slovenija ne more posegati z ad-hoc akcijami, kadarkoli pride do operativnih zastojev pri financiranju ali izvajanju teh programov.

Deželna odbornica za izobraževanje Loredana Panariti je v intervjuju za Primorski dnevnik razložila, da se bo s prihodnjim šolskim letom na nižjih srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem začelo poučevanje slovenščine kot drugi jezik EU, Kanalske doline pa ni omenila, je zaskrbljena predsednica Zdruenja Don Mario Černet Ana Wedam, ki je obenem tudi predsednica Sveta slovenskih organizacij (SSO) za Videmsko pokrajino.

Kanalska dolina leži na italijanski strani tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo, v kateri živi približno 9.000 prebivalcev. V letu 1976 so v Kanalski dolini dobili tečaj slovenskega knjižnega jezika in slovenskega glasbenega pouka. Leta 1997 je vrata odprlo tudi Slovensko kulturno središče Planika.

V dolini danes živijo večinoma italijansko govoreči prebivalci, poleg njih tudi etnični Furlani ter po nekaterih podatkih 20 odstotkov slovensko ter nemško govorečih prebivalcev.

Glej vest z dne 14.09.2017