Pravila znotraj schengna v presoji

Slovenija bo pripravila predloge za omejitev možnosti zlorab koncepta notranjega nadzora v schengenskem prostoru, je v Bruslju napovedal državni sekretar na notranjem ministrstvu RS Andrej Špenga. Avstrija in druge države pa zagovarjajo prožnejša pravila za poostritev.

Avstrija in drugi za nadzor na notranjih mejah

Francija pa pričakuje od Evropske komisije predloge za prožnejša pravila o nadzoru na notranjih mejah v schengnu zaradi teroristične grožnje. Francija, Avstrija, Nemčija, Danska in Norveška namreč želijo spremeniti schengenska pravila, tako da bi bilo mogoče notranji nadzor še podaljšati iz varnostnih razlogov zaradi teroristične grožnje.

Začasni nadzor na notranjih mejah v schengnu, ki ga na podlagi migracijskih razlogov izvajajo Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, se izteče sredi novembra. Francija nadzor izvaja na podlagi varnostnih razlogov zaradi terorističnih napadov.

Čeprav uradno ni bilo na dnevnem redu zasedanja notranjih ministrov EU, je bilo to vprašanje v četrtek v ospredju pozornosti. Nemški notranji minister Thomas De Maiziere je imel po neuradnih navedbah ob robu številna dvostranska srečanja o tej temi.

„Zloraba za notranjepolitične namene“

Slovenski državni sekretar Špenga je v povezavi z namero omenjenih držav v četrtek v Bruslju dejal, da razume razloge, zaradi katerih želijo nekatere države prožnejšo ureditev v povezavi z ukrepom ponovne vzpostavitve nadzora na notranjih mejah zaradi resne ogroženosti notranje varnosti.

A dosedanja praksa po besedah državnega sekretarja kaže, da je v nekaterih primerih šlo za zlorabo te možnosti za notranjepolitične namene, da se je uporabljala neselektivno in brez verodostojnih argumentov.

Prihodnji koncept bo treba zasnovati tako, da bi uporabo te možnosti kar v največji meri omejili, je poudaril Špenga ter dodal, da je ministre seznanil, da bo Slovenija predstavila pomisleke in predloge za omejitev možnosti zlorab.

Slovenija naj bi predlagala dodatne varovalke, na primer dodatno opredelitev utemeljenih razlogov in predhodno obravnavo takšnega ukrepa na izrednem sestanku delovnega telesa članic, ki bi bilo vsebinsko pristojno za to.

Državni sekretar Špenga je ob tem znova izpostavil, da za notranji nadzor na meji med Slovenijo in Avstrijo ni objektivnih razlogov. Iz Avstrije je Slovenija letos dobili zavrnjenih le 27 oseb, med katerimi so tudi slovenski državljani, je ponazoril.