Mozaik različnih resnic

Vprašanja, kako ravnamo z zgodovino, kaj se iz nje naučimo in kako se zgodovinski dogodki pretvarjajo in instrumentalizirajo za politične namene, so v središču gledališke predstave „Blei“, ki bo v petek in v soboto zvečer gostovala v Pliberku.

Vsebina se nanaša na dogodke na libuškem polju

Naslov predstave se nanaša prav na Pliberk (Bleiburg), vsebina pa na tako imenovano pliberško tragedijo na libuškem polju, kjer je angleška vojska po koncu druge svetovne izročila domobrance in ustaše, ki so bežali pred partizani, jugoslovanski armadi. Tako je „Bleiburg“ na Hrvaškem postal sinonim za trpljenje Hrvatov pod komunizmom. Vsako leto se veliko število Hrvatov tukaj spominja povojnih dogodkov, vse bolj te spominske prireditve na libuškem polju postajajo tudi sinonim za desni ekstremizem.

Več kot družinska zgodba

Avtorica gledališke predstave Blei je na hrvaškem rojena Ivna Žic, ki je doraščala v Švici. Njen stari oče je na strani ustašev na libuškem polju čakal na nadaljnjo usodo. Tedanje dogodke je sicer preživel, vendar v družini nikoli o njih ni govoril. Ivna Žic je o tem izvedela šele po smrti svojega starega očeta. Lani je s člani gledališkega ansambla dunajske gledališke hiše Schauspielhaus v Pliberku raziskovala te povojne dogodke in iz pogovorov z domačini in pričami časa sestavljala gledališki mozaik tozadevnih različnih resnic.

Blei Pliberk libuško polje Ustaši Hrvati Ivna Žic

schauspielhaus_wien

Avtorica vgradila tudi priče časa

Predstava Blei pa je več kot le družinska zgodba. Je poskus odgovora na vprašanje, kako splošno ravnamo z zgodovino, kako o zgodovinskih dogodkih govorimo, ali jih zamolčimo. Kako zgodovinska dejstva interpretiramo ali kako jih - kot ob primeru vsakoletnih spominskih slovesnosti na libuškem polju - desničarski politiki in njihovi privrženci instrumentalizirajo.

Med nastajanjem gledališkega besedila in predstave je Ivna Žic skupaj z ansamblom dunajskega Schauspielhausa govorila tudi z znanstveniki, zgodovinarji in politologi, pogovore s pričami časa v Pliberku in okolici je posnela tudi s kamero in jih dramaturško vgradila v odrsko predstavo. Tudi posnetke predmetov, ki so jih po vojni imeli pri sebi ustaši in domobranci in jih je na polju pri Libučah pokrila zemlja. Prav ta prispodoba je po svoje tudi metafora predstave: Zgodovina – zavita v molk.

„V družini nismo nikdar o tem govorili“

Ivna Žic je z gledalško ekipo orala, da so (simbolični) predmeti spet vidni. Univerzalne resnice ni našla in je po njenem mnenju tudi ni.

Avtorici veliko pomeni, da bo predstava gostovala tudi v Pliberku, v neposredni bližini dogodkov. Tudi sama bo v soboto zvečer prišla na predstavo v Kulturni dom. Kot je dejala, jo predvsem zanimajo odzivi publike.

Blei Pliberk libuško polje Ustaši Hrvati Ivna Žic

schauspielhaus_wien

„Mediji so le malo poročali“

Režiser predstave Blei je umetniški vodja dunajskega Schauspielhausa Tomas Schweigen. Čeprav Pliberk nastopa v javnosti kot mesto kulture, Schweigen s krajem v prvi vrsti povezuje vsakoletno srečanje desnih in neonacističnih privržencev na spominski slovesnosti na libuškem polju, je dejal v pogovoru za naš spored. V konkretnem pliberškem primeru je bil presenečen predvsem nad razmeroma mlačnimi odzivi javnosti na poskuse oživljanja fašizma.

Predstavi bosta na ogled 18. in 19. avgusta, vsakič ob 20. uri. Vstopnice so na voljo v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, na vseh pliberških bankah, rezervacije pa so mogoče tudi na spletni strani Kulturnega doma.

- Povezava: Kulturni dom
- Glej vest z dne 07.08.2017