Za praznik pričakujejo 7.000 romarjev
„Stoletje in pol glavno romarsko središče“
„Marija Pomagaj na Brezjah je že stoletje in pol glavno slovensko romarsko središče. Po prvih milostnih ozdravitvah leta 1863 na Brezje roma vedno več ljudi,“ je v sporočilu za javnost zapisala direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt in pojasnila, da slovensko Marijino narodno svetišče letno obišče do 300.000 turistov z vseh koncev sveta.
Posebej slovesno bo na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta. Glede na minula leta v romarskem uradu pričakujejo, da se bo v ponedeljek in torek več kot 7.000 ljudi ustavilo pred milostno podobo Marije Pomagaj, ki jo je leta 1814 naslikal Leopold Layer. Prav ta podoba zaradi pričevanj o čudežnih ozdravitvah pritegne največ ljudi, ki Marijo prosijo za pomoč.
sta.si
Slovesno mašo bo vodil nadškof Zore
„Želim, da se oklenemo naše Nebeške Matere Marije in njenega Sina, da bi naša pot bila veliko lažja v vsakdanjem življenju. Da bi z njuno pomočjo, z njunim zgledom zmogli razločevati med drobim in hudim. Naj bo naše srce zares odprto za to, kar je Bog položil vanj,“ poudarja rektor brezjanskega svetišča Robert Bahčič.
Na veliki šmaren bo slovesno sveto mašo ob 10. uri vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Kot je povedal ob lanskem praznovanju, je praznik Marijinega vnebovzetja na prav poseben način pomenljiv tudi za naš narod. Po osamosvojitvi naše države so se namreč slovenski škofje odločili, da bodo slovenski narod posvetili Mariji, kar se je zgodilo pred 25 leti prav na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta 1992.
Slovesno že na predvečer praznika
Na Brezjah bo slovesno že na predvečer praznika, ko bo po maši sledila procesija z Marijino podobo in lučkami po vasi. Takšno procesijo na Brezjah pripravijo le trikrat na leto, na predvečer praznika 24. maja, 14. avgusta in na predvečer praznika kronanja milostne podobe, ki ga bodo tokrat obeležili na posebni slovesnosti 3. septembra.
Letos namreč mineva 110 let kronanja podobe Marije Pomagaj. Ta je namreč vse od začetka 19. stoletja nudila oporo mnogim romarjem, ki so se s svojimi prošnjami obračali na Marijo. Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič je zato na pobudo frančiškanov in v skladu z navado katoliške Cerkve, da krona podobe, ki so v ljudeh še posebej v časteh, prosil Rim za dovoljenje za kronanje podobe, ki ga je nato opravil 1. septembra 1907.