„Odlično delo izvoznikov“
Kot je dejal Cantarutti, je nad rezultati „po eni strani pozitivno presenečen“. V načrtu internacionalizacije za obdobje 2015-2020 je ministrstvo po njegovih besedah leta 2014 cilj glede rasti namreč „precej ambiciozno“ postavilo pri petih odstotkih letno. Hkrati pa rezultat glede na razmere na za Slovenijo ključnih trgih ne preseneča. „Dokazuje, da izvoz ostaja ključno gonilo razvoja slovenskega gospodarstva ter da so izvozniki sposobni slediti rasti evropskega in svetovnega gospodarstva,“ je dejal Cantarutti.
Državni sekretar sicer priznava, da k dobrim rezultatom prispevajo dobri pogoji na ključnih trgih, „ampak ne glede na to konkurenca vendarle je in naši izvozniki dokazujejo, da so se sposobni boriti v teh razmerah“. Ob tem je Cantarutti opozoril na „rahlo nevarnost pregrevanja“, pri čemer je navedel težave, kot je pomanjkanje ustrezne delovne sile. Prepričan je, da se izvozniki sicer znajo soočati s takšnimi izzivi.
Kot je poudaril, imajo večino zaslug za uspeh izvozniki s svojim delom, k dobrim rezultatom pa pripomorejo tudi vladni ukrepi. Med drugim je navedel razpisana nepovratna sredstva za raziskave in razvoj ter spodbujanje internacionalizacije, pa tudi odpiranje novih trgov s pomočjo delegacij.
„Rezultati nadpovprečni“
Glavni ekonomist pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Ivanc je splošno rast uvoza pripisal večjemu uvozu repromateriala in surovin, ki so vhodni materiali za proizvodnjo izvoženih izdelkov, ter večji potrošnji gospodinjstva in rasti gradbeništva. Kot je pojasnil, se je v prvih petih mesecih najbolj povečal izvoz električnih strojev in naprav, in sicer za 170 milijonov evrov. Sledil je izvoz vozil (+142 milijonov evrov) ter nafte in derivatov (+124 milijonov evrov).
Prirast pri zadnjih dveh kategorijah je po njegovih ocenah predvsem posledica cenovnih razlik na tem področju, „kar pomeni, da je v Sloveniji ustvarjena dodana vrednost pri izvozu teh proizvodov nizka“. Izvoz farmacevtskih izdelkov, ki predstavlja okoli 8,5 odstotka celotnega izvoza, se je povečal za desetino, kar po Ivančevih besedah pomeni, da slovenski generični tovarni pridobivata na tržnem deležu.
Na uvozni strani se je najbolj okrepil uvoz naftnih derivatov, cestnih vozil in električnih naprav. Rast uvoza cestnih vozil odraža tako večjo prodajo na domačem trgu kot povečano količino za poznejši vnovični izvoz. V drugi polovici leta na GZS pričakujejo umirjanje izvoznih gibanj, saj je trenutna konjunktura v izvozu nadpovprečna in ni vzdržna. Številke pa lahko še vedno popačijo povečano trgovanje z naftnimi derivati in enodnevni uvozi vozil, je še ocenil Ivanc.