Raiffeisen hoče tožiti Hrvaško
Sabor želel zaščititi lokalne posojilojemalce
Poslanci v hrvaškem parlamentu so v začetku julija soglasno sprejeli zakon, da bi zaščitili lokalne posojilojemalce, ki so dobili evrska posojila od podružnic avstrijske banke.
Hrvaški sabor trdi, da kreditne zadruge, kot na Hrvaškem imenujejo sporne podružnice Raiffeisen banke, niso imele ustreznih dovoljenj za poslovanje na Hrvaškem in tudi niso izpolnile obveznosti, da bi ustrezno preverili zmogljivosti posojilojemalcev za vrnitev posojila.
Tiskovni predstavnik avstrijske banke je po poročanju Slovenske tiskovne agencije za agencijo Reuters v sredo povedal, da so hrvaške navedbe neutemeljene, ker so bile pogodbe o posojilih sklenjene v Avstriji v skladu z avstrijskimi zakoni. „Verjamemo, da je zakon v nasprotju z ustavo. Tožbo bomo na Hrvaškem vložili do konca meseca“, je napovedal.
Spomnil je, da je več regionalnih podružnic Raiffeisna iz Štajerske od leta 2000 hrvaškim državljanom odobrilo skoraj 3.000 posojil. Njihova skupna vrednost znaša približno 200 milijonov evrov.
Kot je še poudaril, ima skoraj polovica posojilojemalcev težave pri vračanju denarja, a so jim iz banke ponudili ugodnejše pogoje za poplačilo posojil. Potrdil je tudi „nekaj primerov“, ko je banka prodala premoženje posojilojemalcev, ki so jih založili kot jamstvo.
Hrvaški poslanec ugiba o motivih banke
Zakon je predlagal nepovezani poslanec Marin Škibola, ki je v sabor vstopil na lanskih predčasnih parlamentarnih volitvah na volilnem seznamu opozicijske stranke Živi zid, a je pred kratkim podprl tesno izbiro Gordana Jandrokovića (HDZ) za predsednika sabora v zameno za podporo vladajoče stranke njegovemu predlogu zakona. HDZ je imela več amandmajev na predlog zakona, ki so ga pozdravili tudi ostali hrvaški poslanci.
Škibola je med drugim dejal, da je bilo več kot 500 deložacij zaradi spornih posojil Raiffeisen banke. Meni, da je bil temeljni motiv za tovrstna posojila prevzem premoženja posojilojemalcev, posebej tistih ob obali, ker naj bi bila strategija poslovanja banke usmerjena na hrvaške otoke, kot so Rab, Hvar, Pag in Korčula. Na Rabu je deset odstotkov vseh prebivalcev dobilo sporna posojila, je povedal Škibola pri predlaganju zakona.
Pojasnil je, da so bile obresti za sporna posojila dvakrat višje, kot jih določa avstrijski zakon ter da posojilojemalcem niso predstavili načrta vračila posojila in jim tudi niso pojasnili vseh podrobnosti posojila, preden so podpisali pogodbe v Avstriji. Meni tudi, da je šlo za vzporedni finančni sistem, ker so denar prenesli iz Avstrije na Hrvaško „v vrečah“ in da je bila ob tem oškodovana tudi hrvaška država.