Priporočila za ohranjanje identitete
Vseslovensko srečanje pod geslom „Slovenec sem“
Začetek julija je bilo v državnem zboru v Ljubljani „Vseslovensko srečanje“ rojakov in rojakinj iz zamejstva. Tradicionalna prireditev v organizaciji komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je bila že sedemnajsta po vrsti, letošnje je potekala pod geslom „Slovenec sem“. Kot smo v slovenskem radijskem in televizijskem sporedu že poročali, je bilo osrednje o sporočilo in opozorilo, da je treba napeti vse sile za še boljšo povezanost med rojaki v tujini in matico.
Vrsta priporočil vladi in ministrstvom
Udeleženci srečanja so oblikovali tudi vrsto predlogov in priporočil, ki jih je komisija državnega zbora RS za Slovence v zamejstvu in po svetu zdaj v pisni obliki poslala vsem ministrstvom v Sloveniji.
Od slovenske vlade pričakujejo, da nadgradi ukrepe, s katerimi bi mlade pripadnike slovenske skupnosti zunaj Republike Slovenije še bolj spodbudila k spoznavanju slovenske kulture, učenju slovenskega jezika, utrjevanju slovenske identitete ter povezanosti z matično domovino.
„Manjka skupna vizija, manjka skupen trud“
Vsakoletno srečanje rojakov v slovenskem državnem zboru je sicer prijetna in lepa priložnost za druženje, medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj, je dejal predsednik Slovenske kulturne gospodarske zveze (SKGZ) iz Trsta Rudi Pavšič.
Za izboljšanje položaja Slovencev zunaj meja Slovenije pa je „ljudski praznik s folkloro“, kot je dejal Pavšič, premalo. Različni predlogi in vsebinske pobude naj ne bi ostale črke na papirju.
slomedia.it
Vlada in pristojni organi v matični državi naj bi do naslednjega „Vseslovenskega srečanja“ izdelali natančno analizo realnega stanja položaja Slovencev v sosednjih državah in na njeni podlagi preučili možnosti za novelacijo Strategije odnosov Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, je enega od priporočil udeležencev srečanja utemeljil Rudi Pavšič.
Pavšič: „Z romantiko ne moremo reševati teh vprašanj“
Biti in ostati Slovenec, naj bo to na Koroškem, Hrvaškem, Madžaskem ali v Italiji, je danes drugače, kot nekdaj, ugotavlja Pavšič. Slovenstvo da se spreminja. Kako zaustaviti ali vsaj upočasniti asimilacijo, je po njegovih besedah osrednji izziv, s katerim se spoprijema slovenska narodna skupnost v zamejstvu.
Pavšič: „Slovenstvo v zamejstvu se spreminja, krog se oža“
Glede utrjevanja znanja slovenščine priporočajo udeleženci vseslovenskega srečanja slovenski vladi, da se v dialogu s tujimi deležniki zavzema za sistemsko ureditev, ki bo pripadnikom avtohtone slovenske narodne skupnosti omogočila učenja slovenskega jezika na vseh stopnjah šolskega sistema.
- Prispevek v „Dober dan, Koroška“ o srečanju
- Glej vest z dne 06.07.2017