Van der Bellen pozval k rešitvi spora
APA/Barbara Gindl
Avstrija ima glede arbitražne razsodbe „tipično avstrijsko nevtralno stališče“, je na novinarski konferenci po tristranskem srečanju dejal Van der Bellen in priznal, da mu veliko pomenijo dobri odnosi z obema državama. „Vse bomo naredili, da rešimo ta problem,“ je dodal. Ljubljano in Zagreb je hkrati pozval, naj sprejmeta arbitražno razsodbo kot odločilen korak za trajno rešitev spora.
Pahor in Grabar-Kitarovićeva sta na novinarski konferenci ponovila stališči svojih držav do arbitražne razsodbe.
sta.si/novakovič
Pahor je dejal, da ni vprašanje, ali se bo odločitev arbitražnega sodišča implementiralo ali ne, „ampak kdaj in kako“. Razsodba je po mednarodnem pravu zavezujoča za obe državi, Slovenija pa iz Hrvaške pričakuje namig, uradno ali neuradno, da je načeloma pripravljena sprejeti uveljavitev arbitraže, je dejal.
„Le tako bomo lahko skozi dialog in po mirni poti uveljavili odločitev arbitražnega sodišča,“ je dodal.
Hrvaška predsednica je vztrajala, da Hrvaška niti ne sprejema niti ne zavrača arbitražne razsodbe, saj so izstopili iz postopka, ki je bil po njihovi oceni kompromitiran. V okviru prisluškovalne afere je izpostavila tudi sodnika Gilberta Guillauma, ki je, kot je dejala, slovenski strani nedovoljeno predal informacije.
APA/Barbara Gindl
Hkrati je Grabar-Kitarovićeva skušala omiliti spor med državama. „Ne bi smeli dovoliti, da to vprašanje prevlada v našem odnosu,“ je dejala. Pomembno je, da ostanejo razmere med državama „mirne“, je dodala.
Na vprašanje slovenske novinarke, zakaj hrvaški ribiči še vedno plujejo do polovice Piranskega zaliva, pa je Grabar-Kitarovićeva odgovorila z vprašanjem: „Zakaj pa je slovenska vojska še vedno na Sveti Geri?“
Arbitražno sodišče je, kot je znano, presodilo, da je vojašnica na Trdinovem vrhu, po hrvaško Sveti Geri, na hrvaški strani meje, obenem pa je večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji.
sta.si/novakovič
Van der Bellen je še menil, da je treba „čustva držati nazaj“ in dodal, da tovrstna tristranska srečanja nudijo dobro priložnost, da se razpravlja o takšnih vprašanjih. Po novinarski konferenci pa je za avstrijske novinarje dodal, da ni pričakovati hitre rešitve glede vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo.
O prihodnosti Evrope
Predsedniki so se sicer v torek pogovarjali predvsem o prihodnosti Evrope in Zahodnem Balkanu, pri čemer so poudarili, da imajo glede tega podobna stališča.
Pahor je dejal, da se Slovenija zavzema za tesno sodelovanje med vsemi državami članicami v okviru institucij EU in njenega pravnega okvira. Ob tem je poudaril enotnost EU-27. Slovenija želi ostati v najbolj tesno povezanem delu EU in si prizadeva za unijo, ki zagotavlja zunanjo in notranjo, ekonomsko in socialno varnost, je dodal predsednik republike.
Glede nadaljnje širitve je dejal, da se mora hitrost širitvenega procesa odzvati na učinkovitost procesa reform v državah Zahodnega Balkana. Poudaril je, da mora biti proces širitve političen in ne tehničen, administrativni proces.
"Treba je držati odprto perspektivo, da bodo te države prej ali slej članice Evropske unije, pa je dejal avstrijski gostitelj. Po njegovi oceni je to tudi v interesu držav Zahodnega Balkana.
Grabar-Kitarovićeva je dejala, da se bo Hrvaška zavzela predvsem za članstvo Bosne in Hercegovine tako v EU kot tudi v zvezi Nato. Kot je pojasnila, je stabilnost BiH pomembna za celotno regijo.
Ponujena pomoč v boju proti požarom
Avstrijski in slovenski predsednik sta Hrvaški tudi ponudila pomoč v boju s hudimi požari, ki ogrožajo Split, ter izrazila globoko sožalje z vsemi, ki so bili prizadeti v požaru. Hrvaška kolegica se jima je zahvalila za pomoč, zahvalila pa se je tudi hrvaškim gasilcem in vsem, ki se borijo proti ognjenim zubljem. Grabar-Kitarovićeva se je po novinarski konferenci v Salzburgu odpravila proti Splitu, kjer si bo tudi sama ogledala razsežnost požarov.
Predsedniki so se dogovorili za nadaljevanje dialoga o regionalnem sodelovanju v zdaj že tradicionalnem formatu trilaterale, pri čemer bo gostiteljica prihodnje leto Slovenija, so sporočili z urada predsednika republike.
Predsedniki so na četrto tristransko srečanje v Salzburg prispeli v ponedeljek zvečer, ko jih je na večerji gostil deželni glavar Solnograške Wilfried Haslauer.
ORF