Prizadevanja za tovorni koridor

Na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo so se nadaljevale aktivnosti za vključitev Alpsko-zahodno balkanskega železniškega tovornega koridorja med železniške tovorne koridorje EU. Avstrija, Hrvaška, Bolgarija, Srbija in Slovenija poudarijajo pomen povezave od Salzburga oz. Welsa do bolgarsko-turške meje.

Dodatno pismo o nameri na tehnični ravni

Predstavniki ministrstev Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Srbije in Slovenije ter Evropske komisije so v četrtek govorili o dodatnem pismu o nameri na tehnični ravni. Slovenski infrastrukturni minister Peter Gašperšič je že leta 2015 s tedanjim avstrijskim ministrom za promet Aloisom Stögerjem in bolgarskim prometnim ministrom Ivaylom Moskovskim podpisal pismo o nameri o vzpostavitvi alpsko-zahodnobalkanskega železniškega tovornega koridorja. Evropska komisija je sprejela podpisano pismo o nameri s strani ministrov kot izraz politične volje, vendar želi, da se podpiše dodatno pismo o nameri na tehnični ravni in na nižjem nivoju, so sporočili z infrastrukturnega ministrstva RS.

Železniška postaja Ljubljana kolodvor vlak železnica tovor

sta.si

Zato so se udeleženci četrtkovega sestanka dogovorili, da se vsebina dodatnega pisma uskladi do konca meseca, nato pa bo odločeno, v kakšni obliki bo pismo podpisano. Želja je, da se Alpsko-zahodno balkanski železniški koridor med železniške tovorne koridorje EU sprejme že septembra, so dodali na ministrstvu.

Kot je Gašperšič dejal pred dvema letoma, ob podpisu pisma o nameri, gre za pomembno ponovno vzpostavitev koridorja, v Sloveniji pa zajema del železniške proge od Jesenic prek Ljubljane do hrvaške meje. Po vzpostavitvi koridorja pa bo za ta del železniške proge mogoče pridobiti evropska sredstva in modernizirati infrastrukturo.