Prizadevanja za tovorni koridor

Na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo so se nadaljevale aktivnosti za vključitev Alpsko-zahodno balkanskega železniškega tovornega koridorja med železniške tovorne koridorje EU. Avstrija, Hrvaška, Bolgarija, Srbija in Slovenija poudarijajo pomen povezave od Salzburga oz. Welsa do bolgarsko-turške meje.

Dodatno pismo o nameri na tehnični ravni

Predstavniki ministrstev Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Srbije in Slovenije ter Evropske komisije so v četrtek govorili o dodatnem pismu o nameri na tehnični ravni. Slovenski infrastrukturni minister Peter Gašperšič je že leta 2015 s tedanjim avstrijskim ministrom za promet Aloisom Stögerjem in bolgarskim prometnim ministrom Ivaylom Moskovskim podpisal pismo o nameri o vzpostavitvi alpsko-zahodnobalkanskega železniškega tovornega koridorja. Evropska komisija je sprejela podpisano pismo o nameri s strani ministrov kot izraz politične volje, vendar želi, da se podpiše dodatno pismo o nameri na tehnični ravni in na nižjem nivoju, so sporočili z infrastrukturnega ministrstva RS.

Zato so se udeleženci četrtkovega sestanka dogovorili, da se vsebina dodatnega pisma uskladi do konca meseca, nato pa bo odločeno, v kakšni obliki bo pismo podpisano. Želja je, da se Alpsko-zahodno balkanski železniški koridor med železniške tovorne koridorje EU sprejme že septembra, so dodali na ministrstvu.

Kot je Gašperšič dejal pred dvema letoma, ob podpisu pisma o nameri, gre za pomembno ponovno vzpostavitev koridorja, v Sloveniji pa zajema del železniške proge od Jesenic prek Ljubljane do hrvaške meje. Po vzpostavitvi koridorja pa bo za ta del železniške proge mogoče pridobiti evropska sredstva in modernizirati infrastrukturo.