Zadruga spremenila poslovno obliko
Posojilnica s 95-odstotnim deležem glavna lastnica
Zadruga market Pliberk s svojimi poslovalnicami v Globasnici, Dobrli vasi, Železni Kapli, Šentjakobu in v Kotmari vasi je spremenila poslovno obliko. Na izrednem občnem zboru so člani z veliko večino sprejeli sklep, da se Zadruga preoblikuje v družbo z omejenim jamstvom. S tem se je Zadruga znebila tudi starih dolgov.
Posojilnica Bank je kot glavna upnica prenesla svoje terjatve v družbo in je zdaj s 95-odstotnim deležem glavna lastnica nove Zadruge GesmbH. Z razdolžitvijo in prestrukturiranjem pa je Zadruga dobila trdne gospodarske temelje in dolgoročno perspektivo, da se lahko ohranijo vse podružnice.
Zadruga sicer v zadnjih dveh letih operativno ni poslovala z izgubo, zaradi starih dolgov, negativnega bilančnega kapitala in prepočasnega prilagajanja potrebam na trgu pa je Posojilnica kot glavna upnica Zadrugi zamrznila bančni račun. S prenosom bančnih obveznosti v novo družbo z omejenim jamstvom pa je zdaj uspela popolna razdolžitev.
orf
Stefan Domej
„Grozil je stečaj“
Zadruga ima odslej v novi družbi le 5-odstotni delež, vendar bo lahko ohranila sedanjo prepoznavnost s samoumevno dvojezičnostjo in še naprej lahko ostala pomemben oskrbnik domačinov z živili in vsestransko ponudbo tudi na področju gradbeništva in kmetijstva, je prepričan predsednik Zadruge Stefan Domej.
Poslovni načrt nove Zadruge predvideva tudi nekatere logistične in organizacijske spremembe ter preusmeritve, je pojasnil Domej.
Ohranitev poslovalnic glavni cilj
Cilj je, da se ohranijo vse podružnice. V Kotmari vasi kaže gospodarska krivulja navzgor, Dobrla vas bo dobila dodatno prodajno linijo, čim prej pa bodo modernizirali tudi Zadrugo v Železni Kapli. Najbolj na udaru je bila Zadruga v Globasnici z gradbenim in živilskim oddelkom. Ker je to edina trgovina v občini, bodo v sodelovanju z občino in občani skušali obdržati vsaj oskrbo z živili, tako Domej.
Privatniki lahko vplačajo deleže
Zadruga je zdaj sicer večinsko v lasti Posojilnice in s tem posredno v lasti Raiffeisenove zveze. Stranska pogodba pa omogoča, da deleže lahko vplačajo tudi slovenske organizacije in privatno zainteresirani vlagatelji iz narodne skupnosti.