Poklon Peršmanovim žrtvam
orf
Pokol slovenske družine ob koncu vojne
Zadnja nedelja junija je skorajda obvezen dan za vse, ki so jim vrednote odporniškega gibanja proti hitlerjevemu nacizmu srčna zadeva, kajti ta dan vabita vsako leto Zveza koroških partizanov in Društvo Peršman na svečanost pred Peršmanovim muzejem v Podpeci nad Železno Kaplo. Po eni strani v spomin na žrtve partizanskega upora, po drugi pa predvsem tudi še na tik pred koncem druge svetovne vojne pobito družino, ki je tedaj živela na Peršmanovi domačiji. Kot slavnostni govornici sta navzoče tokrat nagovorili kuratorka Peršmanove razstave Gudrun Blohberger in slovenska državna poslanka Združene levice Violeta Tomič.
orf
Najmlajša žrtev stara osem mesecev
Pokol Peršmanove družine sodi poleg obglavljenja 13 selskih žrtev med najbolj travmatične medvojne dogodke med Slovenci na Koroškem. Esesovski policijski regiment 13 je le slaba dva tedna pred koncem druge svetovne pobil enajst ljudi na Peršmanovi domačiji. Sedem otrok in štiri odrasle, najmlajši je bil star osem mesecev, najstarejša – babica – pa 77 let. Vsi so bili člani Sadovnikove in Kogojeve družine. Pokol so težko ranjeni preživeli le trije otroci, ki so jih storilci imeli za mrtve. Čeprav so po vojni uvedli kazenske preiskave, v Avstriji nihče od storilcev tega vojnega zločina nikdar ni bil obsojen.
orf
Violeta Tomič
Avstrija se je po potrebi rada sklicevala na partizanski upor, še zlasti v času pogajanj za avstrijsko državno pogodbo (ADP), po podpisu dokumenta pa je njihovo junaško delo bilo zamolčano in nemalokrat omalovaževano, je spomnila poslanka Združene levice v slovenskem državnem zboru Violeta Tomič.
orf
„V šolah nismo izvedeli za odpor na Koroškem“
Podrobneje se je Tomičeva z zgodovino koroških Slovencev med drugo svetovno vojno in z do Slovencev dokaj sovražno povojno politiko seznanila šele zelo pozno, je dejala. Kot igralka je leta 1986 je v Šentprimožu sodelovala v predstavi „Velika puntarija“, pred desetimi leti pa v predstavi „Koroški partizan“ v režiji Bernda Liepolda Mosserja, v kateri je igrala Ano Sadovnik Peršmanovo.
„Fašizem močnejši kot kdajkoli“
Prihodnost potrebuje spominjanje, obratno pa spominjanje potrebuje tudi prihodnost, most v novo generacijo. V času, ko se v Evropi krepi desnica in se spet oživlja fašistična ideologija v različnih preoblekah, sta ozaveščanje in ohranjanje vrednost NOB še kako pomembna, je poudarila.
orf
Gudrun Blohberger
Mladino nagovoriti „v njenem jeziku“
Ljudje, ki so se nekdaj uprli nacističnemu režimu, so postali šele zelo pozno del avstrijske zgodovine. Tako je muzej pri Peršmanu za zdaj edini v Avstriji, ki osvetljuje zgodovino partizanskega boja in odpora. Kuratorka razstave je Gudrun Blohberger, ki je bila tudi deset let predsednica društva Peršman, preden se je pred dobrima dvema letoma poklicno preselila v Zgornjo Avstrijo. Tam zdaj vodi spominsko delo v nekdanjem koncentracijskem taborišču Mauthausen.
Pri posredovanju zgodovinskih dejstev današnji mladini je najbolj pomembno, da jo dosežeš z njeno govorico, je poudarila v svojem nagovoru, ko se je še posebej spomnila pokojnega častnega predsednika Zveze koroških partizanov Petra Kucharja.
orf
Milan Wutte
„Vsak ima svojo domačo nalogo“
Mir nam ni podarjen, zanj se je treba neprestano in vztrajno zavzemati. V Peršmanovem muzeju bodo po ureditvi kurjave lahko ozaveščali mladino skozi vse leto. Glede na nestrpnost in vse večje nasilje v Evropi in po svetu pa je potrebno še več, je v svojem govoru poudaril predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte.
orf
Moramo prevzeti odgovornost, da prav ob takih priložnostih, kot je spominska slovesnost pri Peršmanu, opozarjamo, kam privedejo sovraštvo, nacionalizem in zavračanje vsega tujega, drugačnega. Namreč k največji katastrofi v zgodovini človeštva, do najbolj temnega obdobja tudi naše zgodovine, so soglašali udeleženci proslave.