Spomin na internirance na Ljubelju

Silna energija Petra Gstettnerja in sodelujočih v odboru Mauthausen Komitee Kärnten-Koroška je omogočila, da se je na severni, koroški strani ljubeljskega predora izoblikovala kultura spominjanja, je v soboto na Ljubelju poudaril visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko.

S polaganjem vencev ob vhodu v predor Ljubelj na koroški strani se je odbor Mauthausen komiteja Kärnten/ Koroška v soboto spomnil interniranih v bivši podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju. Od leta 1943 do 1945 so morali izgnanci iz številnih držav tam kopati pod nečloveškimi pogoji predor. Letos so udeleženke in udeležence spominske proslave na koroški strani Ljubelja med drugimi nagovorili deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ), pisatelj Alois Hotschnig in diplomat Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS).

Mednarodne in avstrijske delegacije, predstavniki pregnancev in preživelih interniranih v koncentracijskih taboriščih, avstrijskega notranjega ministrstva in dežele Koroške, ter mnogih drugih ustanov, tudi iz vrst slovenske narodne skupnosti, so s prihodnom na avstrijsko stran predora Ljubelja izrazili, kar je Peter Gstettner, govornik odbora Mauthausen Komitee Kärnten-Koroška, izpovedal z geslom „Internacionalnost povezuje“.

V nagovoru je Gstettner poudaril, kako se čuti odbor kot prireditelj mednarodne spominske slovesnosti dolžnega, zgodovino trpljenja in umiranja, kakor tudi zgodovino pogumnega odpora in preživetja ohraniti v dostojnem spominu. Osebno upa, da na območju Ljubelja nastaja nekaj, kar bo vredno naziva „evropski kraj spominjanja“.

Valentin Inzko, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, je dejal, da mednarodna spominska proslava ni zazrta v preteklost, njeno sporočilo da je univerzalno in kot takšno je treba sporočilo tudi širiti. Izrecno pa je Inzko opozoril, da poteka mednarodna spominska proslava na meji, ki danes povezuje, in da gre za območje, kjer je bilo znatno število žrtev in pripadnikov odporniškega gibanja, zato je spregovoril tudi v drugem deželnem jeziku, slovenščini.

Kot Jehova priča je takrat osemletna Hermine Liska prišla v nacistično prevzgojno taborišče. Danes o doživetem pripoveduje v šolah in tako želi opogumiti mlade, da se samozavestno uprejo negativnim skupinskim pritiskom. Hermine Liska pripisuje pričevanjem poseben pedagoški pomen.

Mladinski zbor SPD Danica pod vodstvom Barbare Stern-Mistebauer je bil odmeven „Glas mladine“ na mednarodni spominski svečanosti. Prebrana so bila razmišljanja Katje Weiss o kovčku, ki je povezan z zgodovino pregona koroških Slovencev leta 1942. Kovček je prejela od svoje mame, ta pa spet od svoje v usodnem trenutku, ko je bila družina izseljena.

Spominjanje je še vedno srečanje z nedoumljivim. Vendar ne gre za brskanja po preteklosti, temveč gre za sedanjost, za védenje, je razmišljal pisatelj Alois Hotschnig. Treba je zaznati, če spet kje postavljajo taboriščne stolpe, pogledati. Od nas samih da je odvisno, ali to zaznamo ali se obrnemo proč.

Povzdigniti glas, kadar se majajo temelji demokracije

Zavzemanje za demokracijo je edina resnična zahvala tistim, ki so bili pripravljeni za ceno svojih življenj se upreti barbarstvu, je poudaril v svojem govoru deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ).

Naposled so se številni zbrani odpravili k spominskem obeležju koncentracijskega taborišča Ljubelj–jug na ozemlju Republike Slovenije. Tam je v spomin na osvoboditev koncentracijskega taborišča na Ljubelju spregovorila Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS.

- Vest v nemškem jeziku
- Glej vest z dneva: Ljubelj-jug
- Glej vest z dne 09.06.2017