72. obletnica osvoboditve taborišča

Občina Tržič je v sodelovanju s Koordinacijskim odborom žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in tržiškim združenjem priredila spominsko slovesnost v spomin na 72. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem.

Slavnostna govornica je bila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je med drugim dejala, da je slovesnost spomin na grozote vojne in opomin, da se te nikdar več ne smejo ponoviti. Kot je v soboto opozorila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, se danes zdi, da smo znova vsi talci skrajnih ideologij.

„Vojne vedno le jemljejo in ne rešujejo konfliktov“

Živimo v času, ko svet dnevno trepeta zaradi nevarnosti terorizma in zločinom proti človeštvu ni videti konca, je izpostavila Nussdorferjeva in dodala, da se kljub neizbrisnemu spominu mnogih, ki so izkusili strahote vojne, človeštvo še vedno spreneveda, da so za dosego nekaterih ciljev pač nujne vojne in strahote. „Kakor da ne vemo, da vojne vedno le jemljejo in ne rešujejo konfliktov,“ je dejala.

„Zdi se, da smo talci novodobnih skrajnih ideologij“

Ob tem je opozorila na problematiko beguncev, ki zapuščajo domove zaradi ponorelih vojaških skupin, ki si prizadevajo uveljaviti svoje pravo in svoj vrednostni sistem. Po njenih besedah grozijo Evropi in svetu, zatrjujejo, da bodo sejali smrt nad tistimi, ki jim nasprotujejo. „Zdi se, da smo, kakor v polpretekli zgodovini, danes vsi talci novodobnih skrajnih ideologij,“ je poudarila. Kot je dodala, je nesprejemljivo trditi, da so vsi, ki prihajajo po zatočišče v Evropo, tudi potencialni teroristi. Tovrstna zatrjevanja so lahko cenena oblika sprenevedanja in populizma. „Zato ne pozabimo, danes in kdaj v prihodnosti, pravih vzrokov in strašnih posledic, ki jih s seboj prinašajo te skrajne ideologije,“ je opozorila.

Edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem

Delovno taborišče Ljubelj, ki je bilo ena 49 podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen, je bilo edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem. Prvih 300 jetnikov so v živilskih vagonih, izmučene in sestradane pripeljali iz koncentracijskega taborišča Mauthausen v taborišče v osrčje Karavank 3. junija 1943, in sicer najprej v južno taborišče, oktobra pa še v severnega na drugi strani gore.

Okoli 2.000 internirancev garalo 23 mesecev

Pod budnim očesom stražarjev je v težkih razmerah 23 mesecev garalo okoli 2.000 političnih internirancev 13 evropskih narodnosti, več kot polovica Francozov. V tem času so zgradili 1542 metrov dolg predor, ki bi izboljšal prometne poti nemške vojske do Jugoslavije. Prvi avtomobil se je skozi predor zapeljal 4. decembra 1944. Danes pa predor služi kot povezava med narodi in državami ter bistveno olajša pot z Gorenjske na Koroško.