Ponovni poziv k notifikaciji
Gre za drugi poziv državnemu zboru, prva sopodpisnika poziva pred dvema letoma sta bila pravnika Ivan Kristan in France Bučar. „Bivša Jugoslavija je razpadla in Slovenija je ena od njenih naslednic. Samo če notificiramo ADP, lahko Slovenija uporablja 7. Člen za zaščito manjšine“, je pojasnil bivši ustavni sodnik in prvi predsednik državnega sveta samostojne Slovenije Ivan Kristan.
Meni, da bi se morala Slovenija zgledovati po Češki in bi morala v Moskvo poslati akt o notifikaciji. Češka je namreč leta 2004 notificirala ADP, Avstrija pa je ob tem izjavila, da tega ne priznava, a je Češka vseeno obveljala za naslednico ADP.
Slovenija ima po Kristanovem mnenju tudi boljše pogoje za nasledstvo ADP kot Češka, saj ima omenjeno manjšino v ADP, česar Češka nima, in ima tudi vprašanje lastnine. „V pogodbi je posebej določeno, da ima Jugoslavija, in seveda sedaj Slovenija, pravico razpolagati z avstrijsko lastnino na našem ozemlju, odškodnino avstrijskim državljanom pa mora plačati Avstrija, in tu je jedro problema, da se Avstrija brani,“ je še pojasnil Kristan.
Tajni dokumenti?
Po besedah Kristana naj bi sicer obstajali tudi vladni dokumenti z oznako tajno, ki naj bi razkrivali, zakaj Slovenija doslej še ni notificirala ADP.
Razprave o slovenski notifikaciji nasledstva ADP potekajo že več let, praktično vse od razglasitve samostojnosti leta 1991. Slovenija se iz različnih razlogov doslej za to ni odločila.
Na novinarsko konferenco v Ljubljani so v četrtek vabili Društvo državnih svetnikov, Društvo slovenskih pisateljev, Zveza društev general Maister, Društvo TIGR Primorske, Društvo za ustavno pravo Slovenije, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Ljubljansko pravniško društvo, Društvo Forum 21, Zavezništvo za notifikacijo ADP, Drušvo Dobrič, Klub koroških Slovencev Maribor, Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor, Združenje borcev za vrednote NOB Maribor, Zveza kulturnih društev Maribor, Klub koroških Slovencev Ljubljana in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija.