Kolesarska pot z dobrimi obeti

Dravska kolesarska pot, ki ob 250-kilometrski dolžini v Avstriji letno prinaša 150.000 turističnih nočitev, ima z umestitvijo trase po Sloveniji, načrti za izgradnjo odsekov, sodelovanjem občin ter povezovanjem s partnerji iz Avstrije in Hrvaške dobre obete tudi v Sloveniji, je pokazala predstavitev v četrtek v Dravogradu.

S kolesom na novinarsko konferenco

Avstrijski del Dravske kolesarske poti je leta 2015 na vodilni svetovni turistični borzi ITB Berlin prejel pet zvezdic, kar ga uvršča med štiri najboljše kolesarske poti v Evropi, je poudaril koroški deželni svetnik, referent za turizem Christian Benger (ÖVP), ki je bil eden od udeležencev novinarske konference, ki so v Dravograd prikolesarili od Labota v Avstriji do Dravograda v Sloveniji.

Dravska kolesarska pot je po besedah Bengerja že evropsko prepoznan turistični produkt, ki ga želijo z mednarodnim sodelovanjem širiti naprej. Na avstrijskem Koroškem ima kolesarjenje po njegovih besedah pomembno mesto, ne le kot športno-rekreativna dejavnost, ampak tudi kot turistična dejavnost, ki povezuje gostinske ponudnike in poživlja utrip na podeželju. „Naš cilj je zagotoviti vrhunske storitve in leta 2020 postati vodilna med evropskimi kolesarskimi potmi,“ je poudaril Benger.

Infrastrukturno pot še ni urejena

Zelo dober obisk Dravske kolesarke poti v Avstriji daje dobro popotnico tudi za njen razvoj v Sloveniji, kjer je 150-kilometrska kolesarska pot že umeščena v prostor ob reki Dravi, a infrastrukturno še ni urejena. Končno podobo bi kolesarska pot v Sloveniji od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško lahko v infrastrukturnem smislu dobila v petih letih, je na novinarski konferenci ocenil vodja projekta Dravske kolesarske poti v Sloveniji Uroš Rozman iz Regionalne razvojne agencije Koroška.

Približno polovica umeščene kolesarske poti po Sloveniji poteka po obstoječih makadamskih in drugih manj prometnih poteh, nekateri odseki so že zgrajeni, a niso med seboj povezani, ponekod pa so predvideni novi odseki. Ti se bodo letos gradili na območjih občin Ruše, Muta in Radlje ob Dravi, pri čemer se bo najdaljši, petkilometrski del, gradil v Rušah. V prihodnjih letih bi bilo potrebno nato na novo zgraditi še okoli 40 kilometrov kolesarskih poti, da bi lahko povezali vse manjkajoče dele, je dejal Rozman, ki celotno naložbo ocenjuje na okoli 15 milijonov evrov.

Napovedal je še, da bodo v kratkem na novo označili Dravsko kolesarsko pot po Sloveniji, novih oznak pa ne morejo namestiti še na okoli 25 kilometrov poti, ki še niso med seboj povezane. Medtem se je 18 občin ob kolesarski poti in nekaj razvojno-turističnih ustanov z namenom boljšega sodelovanja lani povezalo v Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot, po vzoru avstrijskih pa se povezujejo tudi že drugi turistični ponudniki ob kolesarski poti.

„Kolesarjenje pomembno za razvoj turizma“

Ob obstoječem povezovanju občin, ustanov in ponudnikov pa tudi državo čaka še sprejetje nekaterih ukrepov. Poleg infrastrukturnih tudi na področju sistemske zakonodaje, je med drugim ocenila vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za turizem na slovenskem gospodarskem ministrstvu Renata Martinčič, ki je poudarila, da je kolesarjenje pomembno za razvoj turizma.

Tomaž Willenpart iz direkcije za infrastrukturo pa je med drugim spomnil, da zakon o cestah od leta 2010 vključuje določilo, po katerem vzpostavitev kolesarske povezave ni povezana z lastništvom zemljišča, ampak se lahko razmerja uredijo z ustrezno pogodbo, s katero se odgovornosti v zvezi z uporabo kolesarske poti prenesejo na upravljavca. Kljub temu pa je na tem področju odprtih še nekaj vprašanj, ovire so tudi na strani zavarovalnic, ki zahtevajo bistveno višje premije za zavarovanje odgovornosti, kot je to denimo v Avstriji, je dejal Willenpart.

Glej vest z dne 13.04.2017