ZNP odklanja osnutek ustave
Reforma koroške deželne ustave je pred zaključkom, zatrjujejo odgovorni. Predvidoma 1. junija letos naj bi koroški deželni zbor sprejel doslej najbolj temeljito spremembo deželne ustave po letu 1945, ki bo prinesla večinski, koalicijski sistem pri sestavi vlade namesto sedanjega proporca. Opozicijske stranke bodo zastopane le v deželnem zboru, dobile pa bodo več sodelavcev in več pravic, predvsem na področju kontrole.
V novi ustavi pa bo imela svoje mesto tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem. Ljudska stranka (ÖVP) se je proti temu sicer dolgo upirala. Najprej je bila sploh proti, da se slovenska narodna skupnost omeni, zatem je sama predlagala formulacijo o enakopravni omembi „nemško in slovensko govorečih rojakov“. Preden je osnutek šel v postopek presoje, si je prvak ljudske stranke Christian Benger skupaj s somišljeniki februarja letos spet premislil, meneč, da ljudje „od Podkloštra do Labota tega ne razumejo in ne želijo“. Sledila so nova pogajanja za iskanje kompromisa, na koncu katerih je namesto slovensko govorečih rojakov sedaj zapisana slovenska narodna skupnost. Kot deželni jezik pa je izrecno zapisana nemščina, ne pa tudi slovenščina.
Formulacija je izzvala protest ne le pri slovenski narodni skupnosti, temveč tudi v vrstah večinskega naroda, pa tudi najvišji politični predstavniki Republike Slovenije - od predsednika države Boruta Pahorja, premiera Mira Cerarja, zunanjega ministra Karla Erjavca in do ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca - so na številnih srečanjih avstrijskimi zveznimi in deželnimi politiki skušali rešiti, kar se rešiti da.
Na koncu je ostalo pri že znani formulaciji. Besedilo deželne ustave opredeljuje kot deželni jezik le nemščino, pride pa do izraza, da se to nanaša na jezik zakonodaje.
Sprejetje 144 strani obsegajočega dokumenta naj bi bilo le še formalnega značaja, so na novinarski seji sredi aprila zatrdili predstavniki koalicijskih strank - za SPÖ Andreas Schwerwitzl, za ljudsko stranko Markus Malle in za zelene Zalka Kuchling -, ko so predstavili nov dogovor o besedilu ustave.
Po razpadu rdeče–črne vladne koalicije na zvezni ravni in napovedanih predčasnih parlamentarnih volitvah jeseni pa še ni dorečeno, da tudi na Koroškem ljudska stranka ne bo zapustila deželne vladne koalicije in vprašanje je, kaj bi se v takem primeru zgodilo z reformo deželne ustave.
Po načrtu sta pred razpravo in sklepanjem o deželni ustavi v deželnem zboru na sporedu še dve javni seji pododbora za ustavna vprašanja. To je premiera, kajti seje pododborov potekajo vedno za zaprtimi vrati, v smislu transparence pa naj bi vsak, ki to želi, imel možnost, da prisluhne argumentom za in pomislekom, je odprto razpravo utemeljil predsednik odbora za ustavna vprašanja Andreas Scherwitzl (SPÖ). Na prvo sejo, ki se je začela v torek dopoldne, je Scherwitzl med drugimi povabil strokovnjaka za ustavno pravo Edmunda Primoscha, predsednika računskega sodišča Güntherja Bauerja, predstavnike zveze občin in zveze mest ter urada zveznega kanclerja.
Prihodnji teden, v ponedeljek, 22. maja, pa bodo na drugi javni seji svoja stališča podali tudi zastopniki osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev.
Spomnimo, da so vse tri organizacije, Narodni svet (NSKS), Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slvoenk (SKS) v skupnem stališču zahtevali še nekaj popravkov besedila. Pozitivno omenjajo, da se dežela v svoji ustavi prvič priznava k jezikovni kulturni raznolikosti, ki pride do izraza v slovenski narodni skupnosti. Koroška pa naj bi se zavzemala za ohranitev in obstoj slovenske narodne skupnosti in ne le za ohranjanje kulturne raznolikosti in tradicije, zahtevajo zastopniki organizacij.
„Nismo le skupina, ki ima le folkloro“, je s tem v zvezi dejal predsednik NSKS Valentin Inzko. Ob tem je tudi obžaloval, da na Koroškem očitno še vedno ni mogoče niti na papirju zapisati, da je dežela dvojezična in je tudi slovenščina deželni jezik. Sam le težko živi s tem, o poziciji Narodnega sveta do predloga nove ustave pa bo odločal Zbor narodnih predstavnikov, je dejal Inzko.
Najvišji gremij odločanja Narodnega sveta koroških Slovencev vsekakor deli Inzkove pomisleke in pripombe. Na seji pretekli petek so sklenili, da predlog besedila ni sprejemljiv in ga odklanjajo, pravi predsednica ZNP Sonja Kert Wakounig.