Dan boja proti okupatorju

Slovenija se v četrtek z dnevom upora proti okupatorju spominja ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. V uradu predsednika bodo na prazničen dan odprli vrata obiskovalcem, v nekaterih občinah bodo proslave in spominski pohodi.

„Svoboda izbojevana“

Državna proslava ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju je bila že v sredo zvečer v Delavskem domu Trbovlje. Vloga slavnostnega govornika je pripadla predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu. Poudaril je, da svoboda ni dana, ampak izbojevana. Ko svoboda je, pa je treba zanjo prevzeti tudi odgovornost. Tako moramo tudi z državo ravnati odgovorno, je dodal.

Izpostavil je številne zglede, kako smo se zoperstavili tistim, ki so nam svobodo hoteli vzeti. Obenem pa ocenil, da se upravičeno zdi, da nam je preboj v mednarodno skupnost vzel zalet. Kot da ne bi niti opazili, kdaj smo svojo nekdanjo upornost začeli nadomeščati s sprijaznjenostjo s pogoji, ki jih postavljajo drugi.

Pahor Slovence pozval k spravi

Predsednik republike Borut Pahor je praznik počastil z dnevom odprtih vrat v predsedniški palači. V nagovoru je Slovence pozval k spravi in premoščanju razlik glede dogodkov izpred več kot sedemdeset let. Poudaril je, da bomo samo tako kot narod zmogli skozi preizkušnje v prihodnosti in se izognili ponovnemu razkolu. Predsednik vlade Miro Cerar pa je v poslanici poudaril, da je upor Slovenk in Slovencev proti okupatorju omogočil preživetje naroda, hkrati pa pomeni „temelj ustanovitvi naše samostojne države“.

OF ustanovili 1941

Osvobodilno fronto slovenskega naroda so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik - do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju.

V OF ni bilo nobene predvojne stranke, pač pa so vanjo vstopali politični disidenti in frakcije dotedanjih strank obeh političnih taborov. Skupine so se razlikovale svetovnonazorsko, po politični preteklosti in tudi velikosti. Odločilno vlogo v OF so ves čas imeli komunisti, čeprav jih je bilo le okoli 1.000. Bili pa so zaradi dveh desetletij ilegalnega delovanja najbolj usposobljeni za delovanje v okupaciji.

Leta 1942 je v OF potekal notranji boj za formalno organizacijsko prevlado. Že spomladi so bili na preizkušnji odnosi med komunisti in krščanskimi socialisti, spopad za vodilno vlogo pa se je končal v začetku marca 1943 s podpisom t. i. dolomitske izjave. V njej so se vse ustanovne skupine strinjale, da so „glede vseh temeljnih vprašanj istovetne s stremljenji Komunistične partije Slovenije (KPS)“.

Slovenski komunisti so nalogo organiziranja oboroženega odpora proti okupatorjem dobili od politbiroja Komunistične partije Jugoslavije. Oborožen odpor so začeli pripravljati mimo OF.