„Imena je treba zapisati“

“Prispevek k ohranjanju zgodovinske in jezikovne podobe kraja" pojmuje Slovenski narodopisni inštitut “Urban Jarnik” predavanje v ponedeljek v župnišču v Pliberku. Slovenistka in etnologinja Martina Piko-Rustia bo spregovorila o temi „Domača imena na zemljevidu in v živi rabi“.

Sprejetje slovenskih ledinskih in hišnih imen v avstrijski seznam nesnovne kulturne dediščine je “izostrilo fokus na to pomembno kulturno dediščino, ki je bila postavljena v središče pozornosti javnega poročanja, strokovne obravnave in, kar je najpomembnejše, lokalnega življenja”, etnologinja Martina Piko-Rustia sklepa svoj strokovni zapis za Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (Znanstveno raziskovalnega centra).

Mnoga imena živa le v ustnem izročilu

Slovenska ledinska in hišna imena so živa kulturna dediščina, ki je globoko ukoreninjena v zavesti slovensko in nemško govorečih Korošcev, ta imena so tudi bistvena sestavina kulturne in narodne identitete koroških Slovencev. Dokumentacija imen je pomembna za razumevanje gospodarskega in socialnozgodovinskega razvoja Koroške. Mnoga slovenska imena so živa le v ustnem izročilu in do danes še niso bila zapisana. Zemljevidi to izročilo ohranjajo v pisni podobi, v smislu Unescove konvencije pa naj bi imena ostala predvsem v živi rabi. Tako kot ohranjamo bisere naše materialne dediščine, je tudi naša nematerialna – duhovna dediščina zaklad, ki ga je treba ohraniti za naslednje rodove.

„Projekt je bil sprejet“

“Prispevek k ohranjanju zgodovinske in jezikovne podobe kraja” pojmuje Slovenski narodopisni inštitut “Urban Jarnik” predavanje z diskusijo v ponedeljek zvečer ob 19.30 minut v župnišču v Pliberku. Slovenistka in etnologinja Martina Piko-Rustia bo spregovorila o temi Domača imena na zemljevidu in v živi rabi.

Glej vest z dne 31.03.2017