Organizacije zahtevajo popravke

Čeprav so želje bile deloma drugačne, je omemba slovenske narodne skupnosti v novi koroških deželni ustavi korak naprej, poudarjajo predstavniki političnih organizacij koroških Slovencev. V skupnem stališču pa zahtevajo še nekaj popravkov.

Ostalo pri prvotni formulaciji

Koalicijske stranke so v sredo predstavile dogovor o besedilu nove deželne ustave. Ta sicer prvič v zgodovini omenja slovensko narodno skupnost, predvsem v vprašanju deželnega jezika pa je v zadnjih tednih prišlo do večjih zapletov in diskusij. Na koncu je ostalo pri že znani formulaciji. Besedilo deželne ustave opredeljuje kot deželni jezik le nemščino, ne pa tudi slovenščine.

Kuchlingova s kompromisom „zadovoljna“

Koroška se priznava, kakor piše v zvezni ustavi, k jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Deželnozborska poslanka zelenih Zalka Kuchling, ki je tudi podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), je z doseženim kompromisom zadovoljna. Dejstvo, da je slovenska narodna skupnost prvič v zgodovini Republike Avstrije zasidrana v deželni ustavi, je po njenih besedah velik napredek, čeprav so bile želje predvsem glede deželnega jezika deloma drugačne.

Vendar v aktualni formulaciji jasno pride do izraza, da je nemščina jezik dežele v smislu, da je jezik zakonodaje, je poudarila. „Slovenščina je tudi jezik koroške dežele, je naš jezik in mi jo razvijamo naprej,“ je Kuchlingova v sredo še pojasnila za Slovenski spored ORF.

Skupno stališče političnih organizacij

Predstavniki vseh treh političnih organizacij so zavzeli skupno stališče do nove deželne ustave, ki so ga v sredo posredovali predsedniku ustavnega odbora deželnega zbora. Pozitivno omenjajo, da se dežela v svoji ustavi prvič priznava k jezikovni kulturni raznolikosti, ki pride do izraza v slovenski narodni skupnosti. Koroška pa naj bi se zavzemala za ohranitev in obstoj slovenske narodne skupnosti in ne le za ohranjanje kulturne raznolikosti in tradicije, zahtevajo zastopniki organizacij.

„Ni govora, da se ukinja slovenščina“

Imajo še nekaj pripomb na končno besedilo, ki pa so bolj stilistične narave, je dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm. Omemba slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi pa je po njegovih besedah vsekakor napredek.

„Nismo le skupina, ki ima folkloro“

Tudi za predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentina Inzka je omemba slovenske narodne skupnosti v novi deželni ustavi korak naprej, čeprav le majhen. Obžaluje pa, da na Koroškem očitno še vedno ni mogoče tudi na papirju zapisati, da je dežela dvojezična in je tudi slovenščina deželni jezik.

- Glej vest z dneva: „To je vsekakor napredek“
- Glej vest z dne 19.04.2017