Nova deželna ustava pred sprejetjem

Koroška deželna ustava prvič v zgodovini omenja slovensko narodno skupnost na Koroškem. Dodatek, da bi bila slovenščina nadaljnji deželni jezik, pa ni bil mogoč, so v sredo ugotovili na novinarski seji predstavniki koalicijskih strank.

Sprejetje le še formalnost

Sprejetje nove deželne ustave je zdaj le še formalnega značaja: 1. junija bo 144 strani obsegajoči dokument potrdil koroški deželni zbor, nakar bodo že kmalu začela veljati nekatera določila te nove ustave, večina določil pa bo v veljavi po naslednjih deželnozborskih volitvah. To so v sredo sporočili na novinarski seji predstavniki koalicijskih strank - za SPÖ Andreas Schwerwitzl, za ljudsko stranko Markus Malle in za zelene Zalka Kuchling.

Najpomembnejša novost je ta, da odslej ne bo več vnaprej določene vlade po proporcu, temveč bo vlada izvoljena. Vrhu tega pa nova ustava predvideva še vrsto drugih novosti, ki naj bi krepili demokracijo, je bilo rečeno.

Koroška deželna ustava predstavitev Kuchling Scherwitzl Malle

orf

Kuchling: „Velik napredek“

Posebnost nove ustave je tudi omemba slovenske narodne skupnosti v deželi. V tem vprašanju je prišlo do večjih zapletov in diskusij. Na koncu je ostalo pri že znani formulaciji, da je nemščina deželni jezik. Koroška pa, da se priznava, kakor piše v zvezni ustavi, k jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Deželnozborska poslanka zelenih Zalka Kuchling je z doseženim kompromisom zadovoljna.

Scherwitzl: „Zgodovinski dan“

Namestnik predsednika poslanskega kluba socialdemokratske stranke Andreas Scherwitzl o poglavju, ki se nanaša na slovensko narodno skupnost, pravi, da je zgodovinski uspeh.

Kaiser: „Moderna ustava“

Nova ustava v celoti predstavlja izreden napredek, hvali rezultat tudi deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ).

Nova deželna ustava je torej pred sprejetjem, po treh letih dela, da je nastal moderen, v prihodnost usmerjen paket, soglašajo predstavniki deželne koalicije.

Glej vest z dne 03.04.2017