„Zapis deželnega jezika je odvečen“
Mayer zavrača Scherwitzlovo argumentacijo
Zapisati v deželno ustavo slovenščino kot drugi deželni jezik, da je nemogoče in bi bilo v nasprotju z zvezno ustavo, je ugotovil predsednik deželnega odbora za pravna in ustavna vprašanja, Andreas Scherwitzl (SPÖ). To je bedarija, zavrača Scherwitzlovo argumentacijo znani in priznani ustavni pravnik Heinz Mayer.
APA/HERBERT PFARRHOFER
„Zapis nima pravne vrednosti“
Seveda je mogoče slovenščino zapisati v ustavo, tako, kakor je mogoče zapisati nemščino, je prepričan strokovnjak za ustavno pravo Heinz Mayer. Oboje pa tako ali tako nima nobene pravne vrednosti in je zapis pravzaprav odveč, ugotavlja Mayer.
Omemba slovenščine kot drugi deželni jezik v koroški deželni ustavi bi bila seveda dovoljena in bi bila lahko lepa gesta dežele, pravno pa bi celotni zapis v zvezi z jezikom - tako nemškim, kakor slovenskim - ne imel nobene vrednosti, ker to področje urejuje izključno zvezna ustava, dodaja Mayer.
Mayer: „Pravno nesmiselno“