Stranke v Sloveniji kritične do osnutka
„Razmisliti o sprožitvi postopka notifikacije ADP“
Kot sta na novinarski konferenci v Ljubljani menila predsednica NSi Ljudmila Novak in poslanec Jožef Horvat, se koroška deželna politika očitno vrača k starim vzorcem protislovenstva, kakršni so bili značilni za nekdanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Prav zato je poslanska skupina vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, na kateri bi osvetlili problem, ki nastaja z omembo zgolj nemščine kot deželnega jezika. Od slovenske vlade pa medtem pričakujejo, da vloži vse napore in glede razmer na Koroškem naveže stike z avstrijsko zvezno vlado. 7. člen avstrijske državne pogodbe (ADP) namreč ščiti slovensko narodno skupnost na Koroškem, kar ni stvar zgolj deželne politike, ampak celotne Avstrije, so opozorili. Vlada mora po besedah Horvata tudi razmisliti o možnosti sprožitve postopka notifikacije ADP. „To je v pristojnosti vlade, državni zbor te pristojnosti nima,“ je dejal.
„Državni zbor RS naj bi za pobudo stal v celoti“
Po drugi strani pa poslanec DeSUS in podpredsednik DZ Primož Hainz meni, da bi bilo dobro, da za tovrstno pobudo stoji državni zbor v celoti. Na predsednika DZ je tako naslovil pobudo, da na naslednji seji kolegija predsednika DZ „preučijo način in začnejo postopek za notifikacijo“, so sporočili iz državnega zbora. S tem bi po besedah Hainza uveljavili 3. člen ustavnega zakona o izvedbi temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki med drugim določa, da „na ozemlju Republike Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo“. S tem bi uresničili tudi 5. člen ADP, ki določa mejo med državama Avstrijo in Slovenijo, postali bi legalni zaščitnik slovenske manjšine v Avstriji, kar določa 7. člen pogodbe, je še zapisal.
Židan govoril z Inzkom
Predsednik Socialnih demokratov (SD) in podpredsednik vlade RS Dejan Židan je dejal, da se usklajujejo z organizacijami narodne skupnosti in je o problemu govoril s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentinom Inzkom. Slednji da ga je prosil za enotno podporo vseh slovenskih političnih strank pri njihovih stališčih v procesu spreminjanja koroške ustave.
Glede na to, da je Slovenija naslednica bivše Jugoslavije in naslednica ADP, ima interes in dolžnost, da opozarja na dosledno izvajanje 7. člena, prav tako menijo Socialni demokrati (SD). Navedba zgolj nemščine kot uradnega jezika je tudi po njihovem mnenju velik odstop deželne politike od dosedanjih sklenjenih dogovorov in praks. Od celotne slovenske politike in vseh državnih institucij pričakujejo, da bodo skupaj naredili vse, da takšen predlog deželne ustave ne bo sprejet. V nasprotnem primeru bodo na to opozorili tako svoje partnerje v EU kot tudi vsa pristojna telesa Sveta Evrope.
V Stranki modernega centra (SMC) so opozorili, da gre v vsej zadevi še vedno za osnutek ustave. „Lahko samo zahtevamo od naše vlade, da se zelo odločno postavi v bran demokratični ustavi, ki bo seveda tudi Slovence in slovenski jezik postavila v ustavno besedilo, kakršnega mi pričakujemo,“ je povedala poslanka SMC Anita Koleša.
Da Avstrija obveznosti, ki jih določa 7. člen ADP, ne izpolnjuje, so prepričani tudi v Zavezništvu socialno-liberalnih demokratov. Kot nesprejemljivo ocenjujejo, „da se danes ponovno ukvarjamo s priznanjem tako pomembnih pravic kot so manjšinske in rabo materinega jezika, ki smo si ga Slovenci skozi zgodovino že priborili“.
„Velik opomin vladi zaradi prepozne reakcije“
Nepovezani poslanec Andrej Čuš, predsednik društva „Najprej Slovenija“, pa je zaplete ocenil kot „velik opomin slovenski vladi zaradi prepozne reakcije“.