Dvomi o uresničitvi zahtev
V roku presoje podanih 17 različnih stališč
Sedaj da bo treba vzeti v pretres sveženj predlogov in sprejeti odločitve, katere predloge bi bilo smotrno upoštevati. V roku za podajanje izvedenskih mnenj je bilo do 14. februarja podanih 17 stališč. Trije predsedniki krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti so svoje stališče uskladili. V jedru gre za dopolnilo poglavja o deželnem jeziku v tem smislu, da sta „na dvojezičnem ozemlju Koroške (na veljavnostnem območju zakona o manjšinskem šolstvu) nemščina in dodatno slovenščina deželna jezika“.
Kakor je Andreas Scherwitzl pojasnil v pogovoru za deželni studio ORF, besedilo ustave ne predpisuje tega, katerega jezika se mora kdo posluževati. Uporabo slovenščine po njegovi oceni jasno opredeljuje Zakon o narodnih skupnostih (VGG). Na tem se tudi v prihodnje ne bo ničesar spremenilo, poudarja Scherwitzl. Dvomi pa o uresničitvi zahteve slovenskih organizacij.
Scherwitzl: „Se nanaša samo na jezik zakonodaje in izvajanja“
Scherwitzl je omenil Zakon o narodnih skupnostih. Dodajmo, da je tu še Uredba zvezne vlade z dne 31. maja 1977 o določitvi sodišč, upravnih oblasti in drugih uradov, pred katerimi je slovenščina pripuščena kot uradni jezik dodatno k nemščini.
- Glej vest z dneva: Organizacije oddale usklajeno stališče
- Povezava: Zbor narodnih predstavnikov - Slovensko na uradih