Dvomi o uresničitvi zahtev

V primeru, da bi koroški deželni zbor začetek junija potrdil deželno ustavo, bi to bila največja sprememba po letu 1945. Datum je stvarno mogoč, je ocenil deželnozborski poslanec Andreas Scherwitzel (SPÖ), predsednik odbora za ustavna vprašanja v deželnem zboru.

V roku presoje podanih 17 različnih stališč

Sedaj da bo treba vzeti v pretres sveženj predlogov in sprejeti odločitve, katere predloge bi bilo smotrno upoštevati. V roku za podajanje izvedenskih mnenj je bilo do 14. februarja podanih 17 stališč. Trije predsedniki krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti so svoje stališče uskladili. V jedru gre za dopolnilo poglavja o deželnem jeziku v tem smislu, da sta „na dvojezičnem ozemlju Koroške (na veljavnostnem območju zakona o manjšinskem šolstvu) nemščina in dodatno slovenščina deželna jezika“.

Kakor je Andreas Scherwitzl pojasnil v pogovoru za deželni studio ORF, besedilo ustave ne predpisuje tega, katerega jezika se mora kdo posluževati. Uporabo slovenščine po njegovi oceni jasno opredeljuje Zakon o narodnih skupnostih (VGG). Na tem se tudi v prihodnje ne bo ničesar spremenilo, poudarja Scherwitzl. Dvomi pa o uresničitvi zahteve slovenskih organizacij.

Scherwitzl: „Se nanaša samo na jezik zakonodaje in izvajanja“

Scherwitzl je omenil Zakon o narodnih skupnostih. Dodajmo, da je tu še Uredba zvezne vlade z dne 31. maja 1977 o določitvi sodišč, upravnih oblasti in drugih uradov, pred katerimi je slovenščina pripuščena kot uradni jezik dodatno k nemščini.

- Glej vest z dneva: Organizacije oddale usklajeno stališče
- Povezava: Zbor narodnih predstavnikov - Slovensko na uradih