Božična drevesca iz domačih gozdov
Delo vseskozi, zdaj najbolj intenzivno
Za kmetije z gozdovi, ki iz njih črpajo dohodek s prodajajo božičnih dreves, so dnevi, ki še preostajajo do božiča, zagotovo delovno najbolj intenzivni. Res skozi vse leto skrbijo za drevesa, žanjejo travo, prirezujejo veje, oblikujejo drevesa. Sedaj gre za to, da za svoje delo iztržijo kolikor mogoče dobro ceno. V nekaterih družinskih kmetijskih obratih to delajo že več desetletij.
dpa
Upravljanje z obrtnimi sredstvi sodi med kratkoročne cilje, povečanje števila dreves iz lastne pridelave med dolgoročne cilje.
Na Koroškem so v svojih prizadevanjih dobili oporo z delovno skupnostjo pridelovalcev božičnih dreves. To je združenje, ki naj pomaga med potrošniki utrdili zavest o prednostih dreves iz domačih gozdov. Ima smernice o uporabi skupnega prepoznavnega znamenja izvirnosti, banderole in reklamna sredstva. Kdor drevesa uvaža, reklamnih sredstev ne prejme.
Okoljska dimenzija odločitve
Kdor na Koroškem kupi drevesce iz domače pridelave, s svojo odločitvijo podpre misel okoljske dimenzije. Povprečna razdalja od nasada do potzrošnika ne znaša več kot 20 kilometrov, hkrati ostanejo drevesca sveža.
Poslovodja delovne skupnosti pridelovalcev božičnih dreves Marian Tomažej, diplomirani inženir gozdarstva in po stroki gozdarski svetovalec Kmetijske zbornice, o interesnem združenju na Koroškem pravi, da so včlanjene kmetije povsem različnih pridelovalnih površin, od enega hektara do desetih hektarov in več. Skupna obdelovalna površina znaša okrog 80 hektarov.
orf
Marian Tomažej
Najbolj priljubljena višina je 1,6 m
Izkušnje pa kažejo, da potrošniki najraje kupijo drevesce, veliko 160 cm. V svojih razmišljanjih Tomažej, ki ima kot lastniški posestnik tudi sam nasad božičnih dreves, opozarja tudi na ključne vidike, zakaj se prodaja dreves razlikuje od vseh drugih poslov, povezanih s pridelki in proizvodi.