„Zamrznitev krize“
Težavna situacija v Italiji
Razdeljena na dva bregova, se glasi ena ključnih ugotovitev po predsedniških volitvah v Avstriji, povezana s pozivi, da je treba premostiti ločnice in iskati poti drug do drugega. Znatno bolj težavna bodo takšna prizadevanja pri naših sosedih v Italiji. Tam je bil v nedeljo referendum o ustavni reformi. Potem ko volivci niso podprli reforme ustave, je premier Matteo Renzi napovedal odstop s položaja. Tega pa v ponedeljek na prošnjo predsednika države Sergia Mattarelle odložil do sprejema proračuna v parlamentu. Za ustavne reforme, ki naj bi zagotovile večjo politično stabilnost v državi, je glasovalo 40,9 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 59,1 odstotka.
Blažina obžaluje „Ne“
V članku z naslovom „Referendum in slovenska manjšina" Primorski dnevnik na eni strani navaja zahvalo, ki jo je „Da“ volivcem izrekla poslanka Demokratske stranke Tamara Blažina, meneč, da so razumeli smiselnost in korist predlaganih reform. Ne skriva pa svojega razočaranja nad tako jasno zmago „Ne“. Na drugi strani deželnega tajnika stranke SSk Igorja Gabrovca, zagovornika „Ne“, ki je menil: „Volivci, tudi slovenski, so dokazali, da jim je ustava pomembna in da jim ni vseeno, kar se z njo dogaja“.
V nadaljnjem članku Primorski dnevnik piše o tem, da so Južni Tirolci podprli Renzija. "Bocenska pokrajina je ena redkih pokrajin v Italiji, kjer je na nedeljskem referendumu prevladal „Da“. Zmaga Ne v vsakem primeru ne bo vplivala na položaj na Južnem Tirolskem, je po zapisu Primorskega dnevnika ocenil razmere Arno Kompatscher (SVP), deželni glavar iz vrst južnotirolske ljudske stranke SVP.
eurac.edu
„Renzi bi lahko bil ponovno izvoljen“
Kakšne so dejanske razmere po referendum o ustavni reformi v Italiji? Günther Rautz, koordinator na inštitutu za manjšinske pravice Evropske Akademije (EURAC) v Bocnu ocenjuje, da gre za zamrznitev krize.