Žrtvam vračajo dostojanstvo

Z novo podobo spomenika je uspelo nekaterim od številnih žrtev nacističnega nasilja posmrtno vrniti dostojanstvo, njihova imena in identiteto, je ocenil deželni glavar Kaiser (SPÖ) na spominski svečanosti pri spomeniku žrtvam za svobodno Avstrijo. Sporočilo grobov da je uperjeno tudi proti diktaturam, hujskanju in zatiranju.

Proti hujskanju in zatiranju

V presoji je bila kultura spominjanja s sporočilom, da je treba vedno znova poudarjati zavest za temeljne vrednote, kot so mir, svoboda, demokracija in dostojanstvo. Dolgo časa nikakor ni bilo samoumevno spominjanje na žrtve nacističnega nasilja, je v svojem govoru dejal deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ).

Kolektivni spomin pa se je razvil naprej in danes vključuje tudi tiste, ki so izginili. In vendar da se moramo vprašati o koristi kulture spominjanja. Za Trnjo vas je Kaiser ocenil, da je z novo podobo spomenika uspelo nekaterim od številnih žrtev nacističnega nasilja posmrtno vrniti dostojanstvo, njihova imena in njihovo identiteto.

Upoštevajoč sedanje politične razmere ima deželni glavar Kaiser občutek, da je vedno večkrat predmet smešenja političnost. Moderno da je postalo razvrednotiti pomen demokracije, strankarskega sistema in pluralizma. Sporočilo grobov, ki se glasi: preprečiti, da se kaj takega nikdar več ne bo zgodilo, je uperjeno tudi proti diktaturam, hujskanju in zatiranju, tako Kaiser.

O pomenu kulture spominjanja je spregovorila tudi županja mesta Celovec Maria-Luise Mathiaschitz (SPÖ). Po njenih besedah mora vsak človek posebej poskrbeti, da se ljudomrznost takratnega časa ne bi ponovila nikdar več. Še posebno danes da bi morali skrbeti za živeto strpnost. Med ljudmi, ki se jim je županja imensko zahvalila, so predsednik društva Memorial Kärnten-Koroška Franc Wakounig, Peter Gstettner, ki vodi strokovni sosvet mesta Celovec, arhitekt Klaus Holler in svobodni znanstvenik za kulturne vede Helge Stromberger. Slednji je tudi na letošnji svečanosti prispeval nove izsledke odkrivanja imen žrtev nacističnega nasilja, nekoč pokopane v Trnji vasi, pa so grobovi bili razpuščeni in ponovno predani namenu drugim uporabnikom.

Poglobljeno in kritično je gledališki igralec in avtor Miguel Herz-Kestranek razmšljal o pregnanstvu, prisilnegm bivanju v tujini in učinkovitosti kulture spominjanja za vzgojo v humanističnem duhu. Izprašal je svojo vest ob vprašanjih značajnosti, brezbrižnosti, čuječnosti in upornosti. Kako bi se odločil v danih razmerah?

Zvezna svetnica Ana Blatnik (SPÖ) je v slovenščini povzela idejno srčiko govorov.

Mirjam Zwitter-Šlemic pa je povabila še enega absolventa in dijake Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu k tankočutnim interpretacijam razmišljanj o temi „Izguba domovine - beg - migracija“. Že pri spomeniku „Žrtvam za svobodno Avstrijo 1938-1945“ je arhitekt Klaus Holler razložil dosedanje stopnje prenove. Novi granitni klopi in kamnitim blokom s številkami vrst grobov bodo dodali še načrt z lego grobov na pokopališču v Trnji vas.

Predsednik društva Memorial Kärnten-Koroška Franc Wakounig pa je izrazil spoštovanje vsem, ki s svojo navzočnostjo poskrbijo za dostojno počastitev spomina ob avstrijskem nacionalnem prazniku.

Za uvod v mrtvaški vežici je spregovorila tudi publicistka Ilse Gerhardt. Mirjam Zwitter-Šlemic pa je ob naslonitvi na letošnje geslo prebrala pesem Gustava Januša „Doma“.

- Vest v nemškem jeziku
- Glej vest z dne 25.10.2016