V zadevi Hypo ponoven začetek glavne obravnave

Na ljubljanjskem sodišču se je zaradi spremenjene sestave senata v zadevi Hypo, v kateri štiri nekdanje vodilne iz slovenske podružnice banke tožilec preganja zaradi nepremičninskih poslov z Vegradom, ta teden ponovno začela glavna obravnava. Obtoženi naj bi banko s posli oškodovali za 22 milijonov evrov.

„Povzetek obtožnice ne odraža njene vsebine“

Tožilec Stanislav Pintar je predstavil obtožnico, sledilo je branje dosedanjih zaslišanj obtoženih. Obtoženi so po predstavitvi obtožnice poudarili, da ponovljen povzetek obtožnice ne odraža njene vsebine, saj naj bi tožilec dodal nekatere navedbe, ki jih ni v obtožnici. Kot prvi od obtoženih je priložnost za zagovor dobil Oblak, ki pa je dejal, da se bo zagovarjal, ko bo zagovor podal Špan, zato so na sodišču prebrali njegovo pisno izjavo in dosedanja zaslišanja.

Iz postopka še vedno ostaja izločen nekdanji predsednik uprave Hypo Alpe Adria Bank Božidar Špan, so pa na sodišče v prišli obtoženi prav tako nekdanji predsednik uprave banke Anton Romin, nekdanji generalni direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik in nekdanji direktor Hypo Alpe Adria Consultance Andrej Oblak.

„Storili premožensko korist“

Obtoženi naj bi banko s posli oškodovali za 22 milijonov evrov, denar pa skrivali v davčnih oazah. Pintar je prepričan, da so s skupnim delovanjem storili dve kaznivi dejanji zlorabe položaja, nato pa premoženjsko korist, ki je izvirala iz teh dejanj, naložili v deleže družbe ter z njeno prodajo pridobili 22 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. To naj bi nato preko Liechtensteina in Luksemburga razdelili in s posli oprali premoženjsko korist.

Denar naj bi bil nakazan na družbo v Liechtensteinu

Prvi očitek se nanaša na projekt na Ptuju, kjer je Oblak kot direktor dveh hčerinskih družb kupil dva kompleksa zemljišč, nato pa je je družba pri nadaljnji prodaji pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 3,9 milijona evrov. Drugi se po besedah tožilca nanaša na nakup in financiranje zemljišč v Trzinu, ki so bila prodana za 2,4 milijon več, kot je znašala kupnina, ta denar pa je bil nakazan na družbo v Liechtensteinu. Obtoženi so omenjenih 3,9 in 2,4 milijona evrov nadalje uporabili za nakup družbe Gino, ki naj bi sodelovala pri gradnji kampusa za Bežigradom. Družbo so nato za 22 milijonov evrov prodali Vegradu, je navedel tožilec.

Vegrad je 14 milijonov evrov plačal z denarjem, osem milijonov evrov pa je bilo pobota. Omenjenih 14 milijonov evrov je šlo na račune družb v Liechtensteinu in Luksemburgu, danes prisotni trije obtoženi pa so dobili vsak po 2,1 milijona evrov. Krivdo je v zameno za leto in pol pogojne zaporne kazni novembra na predobravnavnem roku priznala le nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Tožilec Pintar je takrat predlagal, da bi Tovšakova po priznanju krivde v zadevi tudi pričala proti soobtoženim, kar je razburilo odvetnike obtoženih.