Spomin na začetek neobzirnega nasilja
Gestapo mučila, krvniki obsojali, rablji morili...
Leta 2008, ob 70-letnici anšlusa Avstrije k nacistični Nemčiji in 65-letnici obglavljenja trinajstih koroških Slovenk in Slovencev iz Borovelj, Sel in okolice Železne Kaple, je Memorial Kärnten-Koroška s spominsko hojo prvič priklical v zavest temno preteklost grajskega dvorišča in poslopja. Kajti do tedaj nič ni spominjalo in opominjalo na to, da so gestapovski rablji v poslopju, kjer je danes muzej sodobne umetnosti, mučili in ubijali ljudi. Lani, ob 70-letnici konca druge svetovne vojne in nacističnega terorja, sta dežela Koroška in mesto Celovec v spomin na vse žrtve nasilja namestili spominsko obeležje.
orf
Z odkritjem spominske plošče je tako tudi grajsko dvorišče postalo kraj spomina. Tako, kot dve leti pred tem tudi deželno sodišče v Celovcu, kjer so na spominski steli vklesana imena 47 žena in moških, ki so v letih od 1941 do 1945 bili na tem sodišču zaradi veleizdaje in upora proti nacionalsocialistični strahovladi obsojeni na smrt in pozneje obglavljeni.
Ozaveščanje večinskega naroda
Z vsakoletno spominsko hojo v Celovcu med grajskim dvoriščem in deželnim sodiščem (letos so pot obrnili zaradi obnovitvenih del) na dan obletnice obglavljenja 13 koroških Slovencev pa Memorial Kärnten-Koroška ozavešča o usodi ljudi, ki so se uprli nacističnemu režimu, tudi večinski narod. V petek se bodo posebej spomnili 75-letnice nacifašističnega napada na Jugoslavijo.
orf
Franc Wakounig
Odprtje fronte na Balkanu 6. aprila 1941 je bilo tudi začetek neobzirnega nasilja nad koroškimi Slovenci, ki je doživelo svoj prvi višek v nasilnem pregonu slovenskih družin v nemška taborišča. Obenem pa je nacistični teror v okupiranih deželah na Balkanu sprožil tudi odločen vojaški upor domačega prebivalstva, ugotavlja predsednik Memorial Kärnten-Koroška Franc Wakounig.
Dieses Element ist nicht mehr verfügbar
Spominska hoja za žrtve nacizma bo v petek, 29. aprila. Hoja, tokrat od deželnega sodišča do celovškega gradu, se bo začela ob 16. uri.