„Upanje obstaja“

Pod geslom „Naj raste kultura“ so minuli petek v deželnem dvorcu v Celovcu uradno odprli „Leto svobodnih kulturnih iniciativ“. Avtonomni kulturni ustvarjalci dajejo pomemben pečat kulturnemu življenju na Koroškem, čeprav z zelo skromnimi sredstvi.

„Kultur muss wachsen - Naj raste kultura“ je bil naslov simpozija, ki je potekal ta konec tedna okoli deželnega dvorca v Celovcu in v njem. Prireditev je bila uradni začetek leta svobodnih kulturnih iniciativ, ki ga je razglasila Koroška deželna vlada za to koledarsko leto. S skoraj 4.000 prireditvami na leto z več kot 220.000 obiskovalci so prav svobodne in avtonomne kulturne iniciative pomemben kulturni faktor v deželi.

Sodelovalo je tudi mnogo dvojezičnih dejavnikov

Kako pestra in raznolika je njihova delavnost, so ponazorili v petek v obliki majhnih rastlinjakov pred deželnim dvorcem, sledeč motu prireditve, da kultura raste in naj raste tudi naprej. Sodelovalo je nad 80 ljubiteljskih kulturnih iniciativ iz vseh predelov Koroške, zelo močno so bila zastopana tudi slovenska in dvojezična društva. Med drugim Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ iz Železne Kaple in Slovensko prosvetno društvo „Rož“ iz Šentjakoba.

„Topla greda iz ruševin“

Njihov rastlinjak pa naj ne bi posredoval preoptimistične slike dejanskega položaja ljubiteljske kulture na Koroškem, je poudaril režiser Marjan Štikar.

Cilj simpozija kot tudi leta svobodnih kulturnih iniciativ je praznovanje kulture na Koroškem, kritična osvetljava pogojev, pod katerimi ustvarja svobodna kulturna scena in razprava o prihodnjih izzivih.

„Pokazali smo bogatost proste scene“

Največji je finančne narave, poudarja Emil Krištof, poslovodja Unikuma, ki je - izmenično z drugo poslovodjo Gerhardom Pilgramom - tudi odbornik interesne skupnosti avtonomnih kulturnih iniciativ/ Interessensgemeinschaft der Kulturinitiativen in Kärnten/ Koroška (IG KIKK).

Danes je politika sicer nekoliko bolj prijazna do kritičnih duhov kot še pred leti, ko je bil kulturni referat v rokah nekdanjega svobodnjaškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, številke pa so po svoje zgovorne: vse svobodne kulturne iniciative na Koroškem so lani iz deželnega kulturnega proračuna dobile skupno 825.000 evrov. Za primerjavo: celovško mestno gledališče je lahko razpolagalo z več kot 16,5 milijona evrov. Še bolj plastičen postaja razkorak pri razdelitvi sredstev s podatkom, da je podpora na obiskovalca produkcij mestnega gledališča znašala 93 evrov na osebo, pri svobodni kulturni sceni pa le 1,59 evra na osebo.

„Potrebujemo angažirane ustvarjalce“

Letos se situacija sicer ne bo bistveno izboljšala, spričo resne finančne situacije dežela pa se tudi ne bo poslabšala, je poudaril kulturni referent Christian Benger (ÖVP).

Za letošnje težiščno leto je dežela namenila 100.000 evrov v proračunu, dodatnih 630.000 evrov pa so avtonomne svobodne kulturne pobude zaprosile in ta denar je bil tudi obljubljen.

Glej vest z dne 01.04.2016