Za dopolnitev skupine kuratorjev za 2020

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Zveza slovenskih organiazcij (ZSO) ter Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) zahtevajo, naj se skupina skrbnikov za deželno razstavo ob stoti obletnici koroškega plebiscita dopolni.

Skupno stališče organizacij

NSKS, ZSO in SKS so v sredo v tiskovni izjavi zavzeli stališče glede načrtovane deželne razstave 2020. „Pohvale vredno je, da se bodo v ta namen uporabili že obstoječi razstavni in spominski prostori na južnem Koroškem, saj se je plebiscit odvijal prav v coni A, torej na južnem Koroškem“, uvodoma ugotavljajo NSKS, ZSO in SKS.

NSKS, ZSO in SKS ob tem spominjajo na dejstvo, „da je k izidu plebiscita bistveno prispeval prav precejšen del slovensko govorečega prebivalstva Južne Koroške“. Dodajajo nekaj ključnih podatkov, o katerih poudarjajo, da jih je moral priznati celo nemškonacionalno usmerjeni koroški zgodovinar Martin Wutte v svoji knjigi „Kärntens Freiheitskampf 1918-1920“. Tem bolj so v treh osrednjih političnih organizacijah koroških Slovencev začudeni, kako je sestavljena skupina skrbnikov, ki naj bi znanstveno spremljala razstavo.

Kje strokovnjak iz narodne skupnosti, iz Slovenije?

V tej skupini namreč pogrešajo nekoga iz slovenske narodne skupnosti, kar bi za potrebno popolnost tako iz znanstvenega kakor tudi iz zgodovinskega vidika bilo nujno priporočljivo. „Če je cilj razstave ta, da bi Koroško pokazala v svoji zgodovinski celoti kot tudi v svoji usmeritvi za bodočnost, bi 100 let po dogodkih, ki so delili obe državi, bilo priporočljivo, da bi se v znanstveno pripravo razstave vključila tudi Republika Slovenija in bi tako v ospredju bila sprava“, ugotavljajo NSKS, ZSO in SKS.

Bo po sto letih mogoč vpogled v arhive?

„V smislu uspešnega dialoga med narodnima skupinama v deželi kot tudi v smislu dobrega sodelovanja med sosednjima državama pod skupno streho Evrope, naj bi se skupina skrbnikov razširila: s sodelavcem iz slovenske narodne skupnosti in s sodelavcem iz Republike Slovenije. Direktor Deželnega arhiva, Wilhem Wadl, bi z odprtjem arhivov k dogodkom plebiscita pred skoraj 100 leti lahko bistveno prispeval k pozitivnem delovanju skupine. Najprej za znanost, najkasneje po jubilejnem letu 2020 naj bi doslej zaprti dokumenti bili dostopni vsem, ki se zanje zanimajo“, še dodajajo organizacije v skupni tiskovni izjavi.

Glej vest z dne 18.11.2015