Posvet o razvoju slovenskega jezika
orf
V žarišču posveta v Naborjetu v Kanalski dolini je bila izmenjava izkušenj z usvajanjem slovenščine kot materinščine. Pod drobnogledom je bilo sporazumevanje v zbornem jeziku in njegovih narečnih različicah. Razmere, v katerih živijo Slovenci izven meja RS so različne, temeljna vprašanja, s katerimi se srečujejo, so podobna.
„Če naj bi jezik živel, so potrebna dejanja“
Za ustanovitev Iniciative “Slovenščina v družini” leta 2010 je bilo ključno spoznanje, kako se po eni strani povečuje število k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok, po drugi pa pada število otrok z osnovnim znanjem slovenskega jezika. „Če naj bi jezik živel naprej, so potrebna dejanja“, je dal častni predsednik KKZ Janko Zerzer pobudo za Iniciativo “Slovenščina v družini”.
Zerzer: „Starši imajo možnost, da otroke naučijo jezika“
orf
Slovenščina in WhatsApp...
Naslov posveta „Slovenščina in WhatsApp - od zibelke do družbenih omrežij“ je sicer razodeval smer pogovora v Beneški dvorani v Naborjetu. Dejansko pa so bile predstavitve vsebinsko široko zasnovane. Splet in socialna omrežja v najožjem pomenu je upoštevala v svojem prispevku Valerije Perger. Pod drobnogledom Višje svetovalke za šolstvo Slovencev na Madžarskem je bil razmislek o temi: „Všečkaj me - klepetaj z mano po slovensko“.
Perger: „Facebook lahko služi razvoju slovenskega jezika“
Željka Platzer-Papič od leta 2002 poučuje slovenščino na avstrijskem Štajerskem. V njenem primeru socialna omrežja še nimajo ključne vloge. Platzer-Papič je prvenstveno razložila, kako pristopa k učenju slovenščine in čezmejnemu sodelovanju.
Platzer-Papič: „Moja želja je, da otroke naučim slovensko“
orf
21 učencev v treh skupinah obiskuje izbirne tečaje slovenskega jezika, ki jih organizira Slovensko kulturno središče Planika s sedežem v Ukvah v Kanalski dolini. Kakor med Slovenci v Porabju ali na avstrijskem Štajerskem, se tudi v Kanalski dolini srečujejo z otroki s povsem različnim znanjem slovenščine. Med njimi so tudi takšni, ki že kmalu prevzamejo vodilno vlogo. Na temeljih pobude Slovenskega kulturnega središča Planika osvojeno znanje slovenščine pa v tem trenutku nima nadgradnje na ravni javnih šol v Kanalski dolini, je vrzel opisal podpredsednik Rudi Bartaloth.
Bartaloth: „Lepo število otrok, ki se udeležujejo tečajev“
„25 let za rezijanščino“ je izoblikovanje kulturne in jezikovne identitete razložila Luigia Negro. Leta 1990 je Zveza slovenskih kulturnih društev odprla sedež na Solbici v Reziji. Začela se je ukvarjati s poglavji kot so narečje, jezik, narodnost. Luigia Negro, predsednica Kulturnega društva Rozajanski dum poudarja, kako so Rezijani navezani na svojo rezijansko identiteto. So pa tudi Rezijani, ki se čutijo del slovenskega naroda.
Negro: „Lahko bi naredili več, kot smo do zdaj“
orf
Obiskovalci prisluhnili tudi Mihi Dolinšku
„Iskrica*posneto*abgedreht“ sodi med svetle zglede zadnjih let. Miha Dolinšek je s svojim pristopom uspešen: projekt Iskrica močno odmeva v slovenskih medijih na dvojezičnem avstrijskem Koroškem in v Sloveniji. Število mladih ustvarjalcev se je v zadnjih letih močno povišalo. Nove produkcije bo filmski producent Dolinšek predstavil 24. novembra 2015 v Celovcu. Njemu, in še drugim izbranim govorkam in govorcem so prisluhnili na posvetu v Beneški dvorani v Naborjetu. V imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je bil navzoč Rudi Merljak.
Portal www.slomedia.it je o dogodku zapisal, da so izbrani predavatelji predstavili razne pristope k učenju, posredovanju in pospeševanju slovenščine kot manjšinskega jezika. Nekateri izmed njih bodo sobedesniki tudi v slovenski televizijski oddaji „Dober dan, Koroška“, prihodnjo nedeljo, ob 13.30 uri na mreži ORF 2.