Vseslovensko srečanje kmetov
orf
Tudi naši kmetje imajo svoje mesto
Krištof, koordinator Kmetijske zbornice Koroške za čezmejno sodelovanje in povezave s Slovenijo in Italijo podčrtuje, da je to bil tudi zahvalni dan ob bližajoči se spravljeni letini, v luči dogodka pa poudarja, kako imajo na vseh tovrstnih srečanjih tudi kmetje izven meja RS pomenljivo mesto.
Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva
Že prihodnji teden, 21. in 22. oktobra 2015, bo v prostorih Gozdarskega inštituta v Ljubljani na sporedu „1. konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu“. Svetovni slovenski kongres jo pripravlja v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Kmetijskim inštitutom Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter Kmetijsko zbornico iz Italije in Avstrije.
Osrednje teme bodo stanje, prihodnost in izzivi slovenskega kmetijstva, živilsko predelovalne industrije, gozdarstva in lesarstva, izobraževalni sistem in prenos znanja v kmetijstvu in gozdarstvu doma in po svetu, predstavitev kmetijsko-gozdarskih projektov in primerov dobrih praks. Častni pokrovitelj bo predsednik slovenske vlade Miro Cerar.
Povezava: Spored v formatu .PDF
Med sogovorniki bodo tudi zbornični svetnik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) Stefan Domej, gozdarski svetovalec Kmetijske zbornice Marian Tomažej in Marjan David, predavatelj na Višji šoli za gozdarstvo Bruck na Štajerskem.
Pri Slomškovi domačiji več sto slovenskih kmetov
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je torej v nedeljo na Ponikvi in Slomu, rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška, pripravila 12. tradicionalno srečanje kmetov. Že drugič v svojem mandatu se je srečanja udeležil tudi predsednik Republike Slovenije S Borut Pahor, ki je med drugim poudaril, da so lepote in urejenost Slovenije v veliki meri tudi delo kmečkih rok.
Ob tem je Pahor spomnil, da so se pred dvema letoma, ko je bil nazadnje v Slomu, prvič „sramežljivo spogledovali“ z izhodom iz krize, dve leti pozneje pa po njegovem lahko v Sloveniji z večjo gotovostjo rečejo, da se jim obeta okrevanje.
sta.si
„Iz časa pred krizo in med njo pa se moramo nekaj naučiti, zato da bo v prihodnjih letih in desetletjih prihranjeno gorje, ki smo mu bili priče in bi nam lahko bilo v marsičem prihranjeno, če bi bili nanjo bolje pripravljeni,“ je dejal Pahor in dodal, da so Slovenci v času po osamosvojitvi očitno preveč naivno menili, da je dovolj, če postavijo institucije ter pozabijo nase kot na skupnost.
Zdaj, ko nekateri najbolj pomembni kazalci kažejo na okrevanje, „si moramo zapomniti, da kot Slovenci pripadamo skupnosti ter da nikakor ne smemo spregledati človeka v njej. Potrebujemo namreč eden drugega, čeprav smo si različni, a med nami vendarle vladajo nekatere skupne značilnosti, ki nas povezujejo v narod in državo, to državo pa tudi v našo skupno domovino“, je še dodal slovenski predsednik.
Zahvala za dobro letino
Srečanje se je sicer začelo v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, kjer je ob somaševanju duhovnikov mašo daroval celjski škof Stanislav Lipovšek v sodelovanju z evangeličanskim škofom Gezom Filo. Med mašo so kmetje opravili prinos darov pred oltar, saj so plodovi, ki jih pridelajo kmetje ali izdelki s kmetij, simbolična zahvala zavetniku za dobro letino.
Na slovesni akademiji pred Slomškovo rojstno hišo sta zbrane nagovorila tudi Marta Ciraj, ena od treh pobudnikov, da je Slomšek postal zavetnik slovenskih kmetov, ter predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič. Ta ni mogel mimo aktualnega stanja, v katerem so slovenski in evropski kmetje zaradi izredno nizkih odkupnih cen, ki ne zadoščajo za pokritje stroškov in razvrednotijo delo kmeta.
„To je neke vrste ponižanje. Kmet, ki dela na kmetiji, dela za preživetje naroda, dela za kulturo, dela za gospodarstvo, dela za vse, pa tudi zase. Vsi razumemo, da so viški, a na svetu je še veliko ljudi, ki so lačni, zato prerazporeditev ni pravična,“ je dejal Zupančič in zbrane pozval, da se v soboto udeležijo mirnega protestnega shoda, na katerem bodo opozorili na pošteno in pravično delitev znotraj verige.
Organizatorji srečanja, poleg Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije še občina Šentjur in župnija Ponikva, so letos v ospredje sicer postavili vrednote poštenja, zvestobe in usmiljenja.
V rojstni hiši Slomška na Slomu je prikazana življenjska pot duhovnika, vzgojitelja in narodnega buditelja od njegovega zgodnjega otroštva prek odločitve za duhovniški poklic in škofovske službe vse do beatifikacije leta 1999.