Pahor praznuje 102. rojstni dan
„Neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo...“
Pahor prejme častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije „za neprecenljiv in iskren boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanje za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture, kar je dolga leta izražal tudi v reviji Zaliv“.
Letos je Boris Pahor pri italijanski založbi Bompiani izdal delo „Rdeči trikotniki“, v katerem je opozoril na manj znana, a nič manj kruta delovna taborišča za internirance. Ti so bili internirani zaradi njihovega odporniškega delovanja. To so taborišča, kot so Dachau, Dora in Mauthausen, o katerih je Pahor večkrat govoril, založnica pri italijanski založbi pa ga je spodbudila, naj povedano tudi zapiše.
Naslov knjige „Rdeči trikotniki“ bo po besedah Pahorja pri marsikomu zbudil zanimanje, saj mnogi ne vedo, da so v taboriščih zapornike označevali s trikotniki različnih barv. Rdeči so bili namenjeni političnim zapornikom. Slovenski prevod dela, ki ga podpisuje Tatjana Rojc, v sredo predstavljajo v ljubljanski knjigarni Konzorcij.
Ob Pahorjevem življenjskem jubileju izide tudi zbornik z lanskega simpozija „Slovenska tržaška literarna šola“.
Za zamejsko kulturo pomembna moralna podpora
Za Slovensko tiskovno agencijo je Boris Pahor povedal, da ga bolj kot finančna podpora za kulturo skrbi moralna. Brez moralne zavezanosti kulturi in zavedanja njene pomembnosti denar da ne pomaga.
Zamejska kultura da živi od podpore, ki jo dobi tudi pri matični državi. A kot je povedal Pahor, ponavadi zamejskim ustvarjalcem v prvi vrsti niso namenili veliko moralne podpore: „Od matice je človek vselej pričakoval, da je ona tista, ki bo dajala pravi poudarek tistim, ki živijo zunaj.“ Pahor sicer meni, da je moralna podpora velikokrat pomembnejša od finančne: „Ne odrečem se finančni podpori, a finančna brez moralne se dotika samo tistih, ki imajo neko organizacijo, društvo, nek izvor, medtem ko je moralna za vse.“
V luči širših finančnih rezov v kulturi je Pahor dejal, da mora vsaka kultura, ki raste in se razvija, v primeru pomanjkanja sredstev preudarno razmisliti, kako bo denar porabila, kaj bo realizirala in česa ne. Slabo je, ko mora ustvarjalec delovati varčno, saj to po njegovem mnenju krati kreativnost. Po Pahorjevih besedah bi se morali tako akademiki kot tudi univerza v matici postaviti v bran vsega kulturnega in znanstvenega. Center slovenske kulture bi moral dati jasno vedeti, da tako preprosto ne gre, da se v zvezi s kulturo ne sme govoriti o varčevanju.