„Razstava močno odmeva“

Veliko se je premaknilo, odkar je razstava „Pregon koroških Slovencev leta 1942“ potujoča, s prizorišči širom po Avstriji. Z odmevi na zgodovino koroških Slovencev se zgodovinarka Brigitte Entner srečuje še na drugi ravni, namreč monografije z naslovom „Wer war Klara aus Šentlipš/ St. Philippen?“.

„Mnogo je doprinesel tudi roman ‚Angel pozabe‘ “

Tudi na Koroškem je dozorel čas za dostojno in spoštljivo soočanje z zgodovino, k temu je mnogo doprinesel roman Maje Haderlap („Angel pozabe“) s tankočutnim opisom usod pregnanih.

Tako je zgodovinarka Brigitte Entner, redna znanstvena sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu ocenila izhodišča, ko je leta 2012, bila soudeležena pri novi zasnovi razstave „Pregon koroških Slovencev leta 1942“.

Razstava prvotno v deželnem arhivu

Ob 70. obletnici pregona leta 2012 sta razstavo z naslovom „Pregon koroških Slovencev leta 1942“, bolj ali manj na novo zasnovala zgodovinarka Brigitte Entner direktor deželnega arhiva Wilhelm Wadl, pojasnjuje Entner.

„Kar nekaj sprememb v teku zadnjih let“

Z odmevi na zgodovino koroških Slovencev v obdobju od leta 1938 do 1945 se zgodovinarka Brigitte Entner srečuje še na drugi ravni. Od kar je lani v prostorih deželnega arhiva v Celovcu predstavila monografijo z naslovom „Wer war Klara aus Šentlipš/ St. Philippen?“, se oglašajo še živeči potomci, ki jih je s svojim delom priklicala v zavest javnosti.

„Ljudje so se zahvalili, da zdaj končno vedo, kaj se je zgodilo“

Včasih morajo še živeči potomci umorjenih v obdobju od leta 1938 do 1945 spoznati, da je bila družinska zgodovina drugačna, kakor jo poznajo iz pripovedovanj, pravi Entner.

„Neka žena je rekla, da ji je zgodovina bila drugače predstavljena“

Glede tega, ali so prišla na dan tudi imena, ki so bila pozabljena, zgodovinarka Brigitte Entner pripoveduje o enem primeru.

„Po radijskem prispevku se je oglasila žena iz Tirolske“