Nad 30 let že „znižuje Karavanke“

Že leta 1983 se je Lovro Sodja poslužil prispodobe „znižanja Karavank“. Njegovo sodelovanje na Koroškem sega v leto 1979, ko je kot učitelj flavte začel tedensko poučevati na Slovenski glasbeni šoli. Mesec dni medtem odmeva njegova knjiga „Glasba, ples in gore – avtobiografija“. Nazadnje jo je predstavil v knjigarni Haček v Celovcu.

Aktivno sodelovanje na Koroškem sega v leto 1979, ko je Lovro Sodja kot učitelj flavte začel tedensko poučevati na Slovenski glasbeni šoli - najprej v Svečah, nato v Bilčovsu, Šentjanžu, Kotmari vasi, Borovljah in Celovcu. Začetke in 25 let svojega pedagoškega dela ter enajst let kot pedagoški vodja je Sodja opisal v knjigi „Mojih dvajset glasbenih let na Koroškem“, ki je izšla leta 2002 pri Mohorjevi Celovec. Pri založbi Družina pa je leta 2006 izdal dvojezično knjigo „Mladi slovenski glasbeniki v Evropi – Young Slovenian musicians in Europe (1982-2006)“.

Še predstavitev med prijatelji

V medijih slovensko govorečega prostora že več kot mesec dni odmeva, ki že po svojem naslovu razodeva spojitev treh področij umetniško-ustvarjalnega duha avtorja: gre za avtobiografijo, kakor svojo, medtem tretjo knjigo „Glasba, ples in gore“ naslavlja prof. Lovro Sodja. Prvič predstavljeno 8. aprila v knjigarni Konzorcij v Ljubljani, je s knjigo vnovič stopil pred publiko 23. aprila v Rdeči dvorani magistrata Ljubljana. Kar nekaj prostora v knjigi avtor namenja obdobjem delovanja na Koroškem. Svojo knjigo je prof. Sodja predstavil tudi svojim prijateljem - v knjigarni Haček v Celovcu.

Glede na to, da se je Lovro Sodja rodil z veliko talenti in jih je z razliko od marsikoga tudi uresničil v življenju, so tri besede glasba, ples in gore neke vrste poglavja stvari, s katerimi se je ukvarjal in se še, je v imenu prireditelja v Hačku za uvod poudarila Irena Destovnik.

Destovnik: „Poleg tega še polno podpoglavij“

Lovro Sodja knjiga avtobiografija glasba ples gore

mkz-lj.si

Na Koroškem govoriti o tem, kdo je Lovro Sodja bi pomenilo „nositi sove v Atene“, oziroma „nositi vodo v Dravo“, kakor je nekoč zapisal Franc Wakounig in ga navaja Sodja v poglavju o novinarskih sopotnikih. Je pa avtor podal nekaj ključnih misli o svojem delu z mladimi.

Ko je marca leta 1983 peljal Kristijana Filipiča, svojega takrat enajstletnega učenca flavte, na tekmovanje v Kranj, se je poslužil prispodobe „znižanja Karavank“. V programsko knjižico tekmovanja kot predsednik Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije (ZDGPS) je napisal, „da je prva lastovka že poletela preko Karavank“.

Današnji učenec Kristijana Filipiča, flavtist Jaka Slavkov, je glasbeno oblikoval večer v knjigarni Haček.

Sodja: „Kristijan, mislim, da si me prehitel“

Od leta 2001 naprej je Sodja aktiven član Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva (DSAP). Pred štirimi leti, 16. marca 2011, je nato postal predsednik društva. Kot spremljevalec iz stroke je o avtorju spregovoril muzikolog Franci Križnar, dolgoletni novinar na Radiu Slovenija.

Križnar: „Sodja je tudi vodil baletna tekmovanja“

Ob nadrobni razčlenitvi poglavij, tistih, ki ga povezujejo s Koroško in drugih, je Lovro Sodja naposled spregovoril tudi o novem obdobju, ki se začenja za Slovensko glasbeno šolo s sprejetjem v deželno glasbeno šolo.

Sodja: „Glejte, da se bo še naprej govorilo slovensko v tej šoli“

Dolga je bila vrsta sopotnikov, ki so prišli v knjigarno Haček v Celovcu, kjer je Lovro Sodja po predstavitvi 8. aprila v knjigarni Konzorcij v Ljubljani, ter 23. aprila v Rdeči dvorani magistrata Ljubljana spregovoril o tretji knjigi „Glasba, ples in gore“ še na Koroškem.

- Glej vest z dne 18.05.2015
- Glej vest z dne 09.04.2015