Grajsko dvorišče odslej kraj spomina
Spominska tabla po dolgotrajnih prizadevanjih
70 let je minilo, ko se je 8. maja 1945 končala 2. svetovna vojna, sedem let pa je dozorevala misel spominske table na grajskem dvorišču v Celovcu, bivšem sedežu gestapa. V petek dopoldne so se dolgotrajna prizadevanja odbora Memorial Kärnten Koroška uresničila. Svečanost je povezovala Katja Gasser, urednica kulturne redakcije ORF na Dunaju. Glasbeno je spored oblikoval Jörg Errenst. Predsednik odbora Franc Wakounig je na slovesnosti spregovoril o mračni preteklosti kraja, na katero bo odslej spominjala tabla. Spomnil pa je tudi na 60-letnico podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) in opozoril, da brez antifašističnega odpora in naposled konca druge svetovne vojne pred 70 leti tudi ADP ne bi bilo.
orf
Holub vključil usodo svojcev
Postavitev spominske table je sklenila dežela. Posebno so se za to zavzeli Zeleni, ki so vnesli ustrezen predlog v deželni zbor. Deželni svetnik Rolf Holub (Zeleni) je na slovesnosti v svoja razmišljanja vključil usodo svojega očeta, ali tašče. Že zgodaj je izostril svoj pogled na politične razmere. Ko bi moral pred 40 leti v vojsko, se je odločil za civilno službo. In pozneje pozorno spremljal razmere na Koroškem.
„Prizorišče morjenja in mučenja“
Že Holub je menil, da je treba napake iz preteklosti priznati. Prav to pa je storil deželni poslanec Markus Malle (ÖVP), ki je spregovoril namesto deželnega svetnika ljudske stranke Christiana Bengerja. In dejstvu, da je veličina hiše, kjer se nahaja grajsko dvorišče, doživela tudi mračno obdobje nasilja.
„Kmalu ne bo več pričevalcev“
70 let druge avstrijske republike, 60 let podpisa ADP in 20 let članstva v Evropski uniji so mejniki, ob katerih se je ustavil deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ). Nobenega od teh se ne bi mogli spominjati, če ne bi bilo konca vojne. Za grajsko dvorišče je Kaiser dejal: „Tu je delovalo pravo, ki ni bilo drugega kot nečloveška krivica. Kmalu bo prišel čas, ko ne bomo imeli več pričevalcev, zato so takšna spominska znamenja pomembna kot neme priče“.
Na spominski plošči je napis v dveh jezikih, ki pravi: „Krivica, ki so jo doživeli, naj nam bo opomin in poslanstvo pri skupnem prizadevanju za svobodo, demokracijo in človekove pravice.“