„Cerkev prispevala k ohranitvi jezika“
„Začetek dolgoega procesa“
Katoliška cerkev je materinščini vernikov v liturgiji in cerkvenem vsakdanu dala prostor šele po drugem vatikanskem koncilu. Dotlej so cerkveni obredi potekali v glavnem v latinskem jeziku. V duhu vatikanskega koncila so na Koroškem na zasedanju krške sinode oktobra leta 1972 uzakonili dokument o sožitju Nemcev in Slovencev v cerkvi na Koroškem.
orf
Jože Marketz
Sinodalni sklepi pa so bili šele začetek dolgega in težavnega procesa, pravi direktor koroške Caritas Jože Marketz, ki je lani še v funkciji vodje dušnopastirskega urada bil soiniciator celoletnega prireditvenega niza ob 40. obletnici nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije.
Leta 1974 se je v katoliški cerkvi na Koroškem začelo novo obdobje. Z imenovanjem zastopnikov dvojezičnih dekanij je 19. januarja 1974 je tedanji škof Josef Köstner zaključil ustanovitev nemško slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije, ki je s svojim delom bistveno pripomogel k izboljšanju sožitja obeh narodov.
Sledeč vodilu „če hočeš razumeti sedanjost, moraš poznati preteklost“ je koordinacijski odbor v jubilejnem letu pripravil serijo prireditev, na katerih so vzeli v pretres pozicijo duhovnikov in katoliške cerkve pred krško sinodo.
Dvojezičnost danes samoumevna
Danes je slovenščina v katoliški cerkvi na Koroškem nekaj samoumevnega, uradna spletna stran krške škofije je dvojezična. Slovenščina je prisotna pri mašah tudi v obrobnih župnijah, in visoke funkcije v cerkvi in cerkveni hierarhiji niso pridržane le duhovnikom in laikom iz večinskega naroda. Izzivov pa tudi danes ne manjka, poudarja Marketz.
Mednarodni simpozij v deželnem arhivu je ponudil priložnost za dialog in za izmenjavo izkušenj. Sicer pa so referenti predavali o jezikovni situaciji v Cerkvi na Gradiščanskem in na Štajerskem, pa tudi pri Slovencih v Italiji in na Madžarskem. Med predavatelji je bil tudi predstavnik dušnopastirskega urada v Boznu na Južnem Tirolskem. Poudarili so prispevek, ki ga ima cerkev tudi za ohranitev manjšinskega jezika in kulture. Škofovski vikar Stefan Vukić, ki je v škofiji v Železnem pristojen za gradiščanske Hrvate, je situacijo na Gradiščanskem strnil: „Ko so Hrvati na Gradiščanskem začeli izgubljati vero, je začel izginjati tudi njihov jezik“.
Izsledki Mednarodnega simpozija kakor tudi drugih predavanj celoletnega prireditvenega niza ob 40. obletnici nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije bodo izšli v tiskani obliki. Maja letos bo na sporedu še predavanje na temo „Koroška cerkev in nacizem“, zaključek prireditev pa bo jeseni, ko bo v središču delavnice 1. svetovna vojna na Koroškem in vloga cerkve v tedanjem času.