„Očitno nekritično prevzeli zapiske“
V koroškem deželnem arhivu v Celovcu bo v sredo predstavitev knjige z naslovom „Titos langer Schatten“. Publikacija je knjižna izdaja zaključnega poročila komisije zgodovinarjev, ki je leta 2010 začela raziskovati ozadja bombnih napadov v 1970 letih na spomenike na južnem Koroškem in na muzej obrambnega boja v Velikovcu.
„Poročila tolmačijo kot dejstva“
Zgodovinarka Brigitte Entner, ki je tudi zunanja znanstvena sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta, kritizira predvsem poljudni pristop k preiskavam, v katerih so avtorji knjige „Titos langer Schatten“ očitno nekritično prevzeli zapiske in poročila Udbe kot, da bi bili zgodovinska dejstva.
Entner pogreša oceno vloge Avstrije v konfliktu na Južnem Tirolskem.
Ustanovitev komisije, ki naj bi preučevala dogodke v zvezi z bombnimi napadi v 1970 letih na Koroškem, je konec aprila 2010 večinsko sklenil koroški deželni zbor. Na dan naj bi prišla vloga takratne Jugoslovanke tajne službe Udba in v kolikšni meri so bili vpleteni tudi politični predstavniki ter aktivisti iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Povod za preiskavo tajni dokumenti
Navidezni povod za preiskavo so bili tajni dokumenti Udbe, ki jih je leta 2009 v Sloveniji objavila stranka Janeza Janše (SDS), da bi spravila na slab glas politične sotekmece, predvsem pa tedanjega predsednika Republike Slovenije Danila Türka ob podelitvi državnega odlikovanja bivšemu slovenskemu notranjemu ministru Tomažu Ertlu.
Türk je odlikovanje za zasluge za nacionalno neodvisnost utemeljil s tem, da je Ertl kot slovenski notranji minister in vodja tajne službe Udba leta 1989 preprečil shod srbskih nacionalistov. Janša in drugi opozicijski politiki so odločitev predsednika Türka ostro kritizirali, po njihovem mnenju je Ertl pred tem na najvišjem položaju Udbe bil udeležen pri pregonu slovenskih disidentov, pa tudi seznanjen o tajnih akcijah na Koroškem, kar naj bi dokazovali številni dokumenti tajne službe Udba.
Afera v Sloveniji je bila predvsem za koroško svobodnjaško stranko (FPÖ) in poslanski klub ljudske stranke (ÖVP) dobrodošla priložnost, da v pogajanjih za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem zaostrijo ozračje in preprečijo še večje število dvojezičnih krajevnih tabel, ocenjujejo opazovalci.
Filipič se distancira od izsledkov
V komisijo zgodovinarjev so imenovali vodjo koroškega deželnega arhiva Wilhelma Wadla in učitelja zgodovine Alfreda Elsteja, člana komisije pa sta bila tudi Josef Lausegger in Hanzi Filipič. Slednji se je od rezultatov petletnega raziskovanja med tem sicer distancira. Kakor je pojasnil v sporočilu za javnost, je njegovo sodelovanje v komisiji trajalo le do leta 2012, besedilo v poročilu pa, ki ga avtorja pripisujeta njemu, da je nedopustno spremenjeno in „dopolnjeno“, kar lahko tudi dokaže. Filipič navaja, da naj nikoli ne bi videl zaključnega poročila in, da se z izsledki in tezami ne strinja. Wadl in Elste namreč iz dokumentov Udbe sklepata, da naj bi tedanja Jugoslavija v veliki meri bila soodgovorna, da se je Koroška znašla na robu državljanske vojne.
Cilj Udbe, da naj bi bil, ustvariti na Koroškem krizni scenarij, ki bi za Jugoslavijo lahko bil povod, da vkoraka na Koroško. Pri tem naj bi ji kot domnevni informanti Udbe pomagali tudi koroški Slovenci. Wadl in Elste jih na skoraj 900 straneh imensko navajata in razkrivata tudi njihove psevdonime – vse s pripisom, da velja sum nedolžnosti.