Člen 7 „ključnega pomena za zaščito“
Razpravljali strokovnjaki, nato narodnostni predstavniki
„Pogodba o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije“, kakor se imenuje ADP s polnim imenom, je bila tema dveh okroglih miz v Katoliškem domu prosvete v Tinjah ob 60. obletnici podpisa. Kakor smo poročali, je srčika sporočila prvega omizja, da 7. člen ADP ostaja ključen za uresničevanje pravic koroških in štajerskih Slovence ter gradiščanskih Hrvatov. Kakor tudi, da zato ADP ni zastarela. Izsledki druge okrogle mize so spoznanje le še podkrepili.
orf
Že pri prvi diskusiji, o kateri smo poročali, je zlasti odvetnik Rudi Vouk predstavil cel sveženj tem in po odstavkih razčlenjeval ADP kot mednarodno listino za zaščito slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. Glede osnovnega pouka je razvoj s stališča prijav k dvojezičnemu pouku zadovoljiv, je menil Rudi Vouk. Še vedno pa je anomalija, da je slovenščina edini jezik, ki ga ni mogoče poučevati, če se starši s tem ne strinjajo.
orf
Rudi Vouk
Da se je treba prijaviti, vsebini državne pogodbe ni primerno, je nadaljeval. Primerjava z Gardiščansko pa kaže, da se tam lahko nekdo odjavi, če noče dvojezičnega pouka. Potem pa je vzel pod drobnogled pojem osnovni pouk in sploh poglavja vzgoje in izobraževanja. Po razsodbi ustavnega sodišča so to danes prvi štirje razredi. Odkar pa je obvezen obisk enega leta otroškega vrtca, pa Vouk meni, da bi bil čas za upoštevanje tako otroških vrtcev, kakor odbodja vse do devete šolske stopnje. Sploh je vrsta stranskih problemov, ki postajajo vedno bolj pereči, je poudaril Vouk.
Pomen in aktualnost ADP z vidika narodnih skupnosti
Na razčlenitev vprašanj, ki jih je zastavil Rudi Vouk pri prvem omizju, so se vedno spet oprli tudi pri okrogli mizi političnih predstavnikov in manjšinskih organizacij. Člen 7 je mednarodna pogodba in je pogodba v avstrijskem ustavnem rangu. Diskusije o tem, ali ima veljavnost ali veljavnosti nima, zato ne more biti - „jo ima“, je poudaril Nanti Olip, poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS).
orf
ADP je moderen in napreden zgodovinski dokument, ki ima še danes svojo veljavo, je poudarila podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Zalka Kuchling, deželnozborska poslanka Zelenih. O svojem delu v deželnem zboru je dejala, da se zavzema za slovensko narodno skupnost - tako v zeleni stranki, kakor tudi kot članica odbora za pravo, šolstvo in evropska vprašanja v deželnem zboru. Posebno je opozorila na intenzivo razpravo o novi koroški ustavi in vprašanje mesta koroških Slovencev v tej ustavi.
O specifičnem položaju svoje narodnostne skupnosti je govoril Stanko Horvath, predsednik Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem (HKDG). In je tudi opozoril na zahtevo po pravici do kolektivne tožbe.
O zagotoviti pravic s pomočjo tožbe je razmišljala tudi predsednica Kulturnega duštva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner.
Kot odbornik Delovne skupnosti „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ in predsednik nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacija (ZSO) je spregovoril Filip Ogris-Martič.
Zaradi uspeha samostojnega političnega gibanja, Enotne liste z vsemi njenimi imenskimi različicami na volitvah 1. marca, je bil dokaj sproščen predsednik EL Gabriel Hribar - in vendar odločen glede manjšinske zaščite, izvirajoč iz 7. člena ADP.
orf
Okroglo mizo, ki je bila namenjena pomenu in aktualnosti ADP za koroške in štajerske Slovence ter gradiščanske Hrvate z vidika političnih predstavnikov in manjšinskih organizacij, je vodil Dejan Valentinčič, asistent za ustavno pravo in človekove pravice na Fakulteti za uporabne in družbene študije.