Prizadevanja za ohranitev turizma
Sezona na Peci se je letos zaradi neugodnih vremenskih razmer začela šele začetek januarja. V nadaljevanju je obratovanje nekajkrat preprečil tudi močan veter in je bila sezona kar 14 dni krajša. Predvsem lastniki sezonskih kart so izrazili nelagodje nad načrtovanim zgodnjim zaprtjem smučišča, čeprav so proge predvsem na gori v dobrem stanju.
Še dva tedna dodatne smuke
Podaljšanje sezone za dva konca tedna stane 15.000 evrov. Po sredinem dogovoru na deželni vladi bosta občini Pliberk in Bistrica pri Pliberku prispevali vsaka po 2.500 evrov, ostalih 10.000 evrov si delita dežela in Koroški turistični holding. Tako bodo kabinska žičnica in vlečnice obratovale še v petek, soboto in nedeljo po volitvah, ter konec tedna navrh (13., 14. in 15.marca).
Prihodnost Pece tudi tema srečanja delovne skupnosti
Prizadevanja za nadaljnji turistični razvoj na Peci in območja okoli gore so bila tudi v žarišču zadnjega srečanja Delovne skupnosti Geopark Karavanke-Karawanken.
V okviru triletnega projekta so na območju jugovzhodnih Karavank vzpostavili turistično infrastrukturo z več info točkami z namenom predstavitve in popularizacije geološke dediščine območja. Geopark Karavanke je bil nato sredi marca 2013 vpisan tudi na seznam evropske in globalne mreže geoparkov pod okriljem Unesca.
V novem obdobju pred novimi izzivi
Projekt Geopark Karavanke, ki je združil slovenske in avstrijske občine ter druge partnerje z območja Koroške, je v novem programskem obdobju EU pred novimi izzivi. Vzpostavitev Geoparka, v katerega je vključenih 14 občin ob vznožju Pece na obeh straneh meje, je Evropska unija podprla z 2,5 milijonov evrov.
Tudi v drugi fazi partnerji v projektu kandidirajo za pospeševalna sredstva Evropske unije, s pomočjo katerih bodo aktivnosti usmerili v večjo prepoznavnost geoparka ter oblikovanje čezmejnih športnih in programov za šole.
Visotschnig: Projekt se mora zasidrati v zavest ljudi
Geopark naj bi se zasidral v zavest ljudi in postal turistično in izobraževalno središče pa tudi motor za gospodarski razvoj v regiji, je poudaril predsednik Delovne skupnosti Geoparka Karavanke, župan občine Suha Gerhard Visotschnig (SPÖ).
„Pomembno, da tudi otrokom približamo pomen Geoparka“
V zvezi s šolskimi programi v Geoparku je župan občine Žitara vas in deželni poslanec Jakob Strauss (SPÖ) dal pobudo, da bi lahko uporabili dobro ohranjene, a opuščene podeželske šole. Kot primer je imenoval ljudsko šolo v Šentlipšu, ki je po preselitvi dijakov v Žitaro vas sedaj prazna, ima pa dobro gradbeno substanco, z dvorano in telovadnico pa tudi primerne prostore za izvedbo šole v naravi.
fb/visotschnig
Vsi predstavniki delovne skupnosti Geopark Karavanke so poudarili pomen nadaljnjega teritorialnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter možnosti uspešnega kandidiranja skupnih projektov, ki jih bodo pripravili v prihodnjih mesecih.
Podpredsednik delovne skupnosti in župan občine Mežica Dušan Krebel je ocenil, da imajo sodelujoči partnerji možnost v novi programski perspektivi EU narediti bistven korak naprej, a je potrebna jasna vizija in izdelana strategija.
„Geopark v širšem okolju še ni tako prepoznaven“
Srečanja delovne skupnosti Geoparka Karavanke se je udeležil tudi deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ). Tako kot župani sodelujočih občin je tudi Kaiser poudaril pomen oblikovanja vsebin za celoletno turistično ponudbo območja okoli Pece, ki bi zajemala smučanje, kolesarjenje ter možnosti družinskih in šolskih dejavnosti na Peci. Po njegovih besedah ima Geopark prihodnost in tudi mednarodni pomen kot primer uspešnega teritorialnega povezovanja na majhnem območju.