Končno le priznan in hvaljen
Soprireditelj večernega dogodka je tudi Slovenski narodopisni inštitut „Urban Jarnik“. Kakšen pomen pripisujejo Antonu Jobstu, je prišlo do izraza tudi v zapisu etnologinje Martine Piko-Rustia za bilten Krščanske kulturne zveze (KKZ).
orf
Martina Piko - Rustia
„Jobsta častijo tudi še danes“
O sporočilu prireditve odprtega značaja v petek Martina Piko-Rustia poudarja, da naj bi zbrani na izoraževalnem seminarju za cerkvene pevke in pevce v Tinjah med drugim začutili, kako kako je Anton Jobst še danes čaščen tostran in onstran Karavank.
V Žireh pripravili mnogo prireditev
Ob lanskoletni 120-letnici rojstva koroškega in slovenskega skladatelja Antona Jobsta (1894-1981) so v „njegovih“ Žireh pripravili kar nekaj prireditev: 12. revijo mladih slovenskih organistov, dan odprtih vrat na orgelskem koru ž. c. sv. Martina, slovesno mašo ob Jobstovi obletnici, pogovorni večer ob 100-letnici postavitve Milavčevih orgel in skladatelju Jobstu ter orgelski recital Toneta Potočnika z izključno Jobstovo glasbo. Še pred tem se v Žireh ponašajo s knjižno monografijo o A. Jobstu (Križnar F., 1990) in kompilacijsko cedejko (Žiri, 1998).
rtvslo/arhiv nuk
Anton Jobst (stoji v prvi vrsti peti z desne) med gojenci orglarske šole. V sredini sedi Stanko Premrl. Prvi z leve v prvi vrsti pa stoji poznejši skladatelj Anton Ravnik.
O njegovem življenju, delu, zapuščini in spominih nanj pa bodo tekle besede, slike in glasba med kreatorjema današnje percepcije glasbe Jobsta tako tukaj, na tej strani Karavank (Koroška) kot na oni strani (Slovenija). Napovedujeta jo avtorja njegovega oživljanja Tone Čadež, regens chori ž. c. sv. Martina v Žireh in Jobstov neposredni nadaljevalec za dandanašnjo cerkveno glasbo po Jobstu in muzikolog Franc Križnar, vodilni gorenjski glasbeni zgodovinar in „Jobstolog“, kot ga imenuje „prvo gorenjsko esejistično pero (računalnik)“ Miha Naglič.