Jezik in zgodovinski spomin

Čustva so igrala veliko vlogo pri razvoju slovenščine, je dejal na počastitvi slovenskega kulturnega praznika Teodor Domej, in se za obrazložitev ustavil pri glavnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika. Nadaljeval je pri zgodovinskih obletnicah, ki dajejo poudarke našemu kolektivnemu spominu, in se naposled ustavil pri vodilni politični temi časa, integraciji.

Mladostna svežina, prepojena s preudarno resnostjo, je prevevala v četrtek zvečer dvorano velikega javnega studia Avstrijske radiotelevizije (ORF) v Celovcu. Praznično ozračje so poleg recitatork in recitatorjev, članov Mlajše gledališke skupine KPD Planina Sele ustvarili mladinski zbor SPD Danica, zbor Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem in instrumentalni trio „Matjaž“ iz Slovenije.

Poklon Prešernovemu dnevu, 8. februarju, v Celovcu je bil na vrhunski ravni, z vidika glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev umetniških besedil na čelu z igralcem Miho Krištofom in Prešernovo poezijo. Z razmišljanji o ključnih vsebinah naše stvarnosti, s svojim pogledom na jezik in zgodovinski spomin je dal večeru še posebno noto slavnostni govornik, zgodovinar Teodor Domej.

Domej se je zamislil v nekaj ključnih vsebin naše stvarnosti, kakor je označil priložnost ob slovenskem kulturnem prazniku 2015. Dotaknil se je predvsem dveh področij, ki sta mu posebej blizu, jezika in zgodovine, bolje rečeno pogleda na jezik ali zgodovinski spomin. Oboje pa je razpeto med razum in čustva, je poudaril Domej.

Tesno zvezo ima tako s Prešernom kot tudi z našo sedanjostjo in prihodnostjo. Značilno za Prešerna kot pesnika romantike je, da je dajal čustvom velik poudarek, malodane ključen pomen, je dejal Domej v uvodnem delu in to nadrobno razčlenil. Pravtako spoznanje, da so čustva igrala veliko vlogo pri razvoju slovenščine. Za obrazložitev se je Domej ustavil pri poglavitnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika.

V nadaljevanju je zgodovinar Teodor Domej spregovoril o zgodovinskih obletnicah, tistih, ki dajejo poudarke našemu kolektivnemu zgodovinskemu spominu. Obletnice nikoli ne visijo v zraku, praviloma so povezane s časom pred njimi in po njih. Dve sta za slovensko narodno skupnost še posebno pomembni.

Upoštevajoč dejstvo, da je Domej pred svojo upokojitvijo strokovni nadzornik za slovenščino na splošno- in poklicnoizobraževalnih srednjih in višjih šolah, je bolj ali manj samo po sebi umevno, da je ob zgodovinskih vidikih namenil pozornost razmišljanjem o jeziku. In značilnosti sedanjega časa: dvo- in več-, ter mnogojezičnosti. Ni naključje, tako Domej, „da so s tem pojavom povezane bojazni in napetosti okoli identitete“.

Dodajmo še en vidik, na katerega je v slavnostnem govoru opozoril zgodovinar Teodor Domej. To je krčenje sredstev iz javne blagajne, ki ogroža kulturno ponudbo in otežuje celo prostovoljno delo, od katerega je odvisen dobršen del kulturnega življenja.

Svoja razmišljanja je končal z vedrim pogledom v prihodnost, prepričan, da je kultura svetla stran našega življenja.

Zvočni zapis na radiu, slike dveh proslav na televiziji

Zvočnemu zapisu osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku boste lahko prisluhnili v Slovensekm sporedu ORF na frekvenci radia Agora 105,5 v nedeljo, 8. februarja ob 15. uri. Že prej, ob 13.30 uri pa boste reportažo videli v slovenski televizijski stalnici „Dober dan, Koroška“ na mreži ORF 2. „Kultura povezuje in obvezuje“ - počastitev slovenskega kulturnega praznika Katoliškega doma prosvete v Tinjah in Prosvetnega društva Lipa iz Velikovca bo nadaljnja tema te oddaje.