Na Ravnah odkrili ostanke gradu Gruenfels

Med zemeljskimi deli v sklopu urejanja kanalizacije in novega križišča so na Ravnah na Koroškem v bližini nekdanje kinodvorane naleteli na ostanke gradu Gruenfels iz poznega srednjega veka. Zavod za varstvo kulturne dediščine je že izdal ustrezno odločbo, tako da je najdba zaščitena, arheološka dela bo zdaj izvedel Koroški pokrajinski muzej.

„Grad smo pričakovali tam nekje, vendar nismo točno vedeli, kje je,“ je dejala direktorica pokrajinskega muzeja Brigita Rajšter.

Brigita Rajšter muzej pokrajinski Ravne

sta.si

Dela na kanalizacijskem omrežju pa da niso ustavljena, saj jih bodo ustrezno prilagodili.

Arheološko dokumentiranje

Vzporedno z gradbenimi deli bo zdaj potekalo arheološko dokumentiranje pod okriljem Koroškega pokrajinskega muzeja, arheološke raziskave bo vodila arheologinja Saša Djura Jelenko. Poznosrednjeveški grad Gruenfels, poimenovan tudi Grinfels ali Grünfels, je bil konec 16. in v 17. stoletju prezidan v renesančni dvorec. Grad je upodobil tudi Valvasor, njegova upodobitev iz leta 1688 kaže dvorec Gruenfels kot imenitno plemiško stavbo.

Zemljišče v lasti kmetijske zadruge

V zvezi z dvorcem se omenjajo guštanjski baroni Gaisrucki, ki so bili njegovi lastniki do prve tretjine 18. stoletja. Kot so še sporočili iz muzeja, viri navajajo, da naj bi bil dvorec že v drugi polovici 18. stoletja v ruševinah. Lastnik zemljišča z grajskimi ostanki je bil pred 2. svetovno vojno trgovec Brundula, danes pa je zemljišče, kjer so našli ostanke temeljev in zidu, po besedah Rajšterjeve v lasti ravenske kmetijske zadruge.

Zapis Prežihovega Voranca

Ob tem so v muzeju navedli še zapis o gradu v zapisu Prežihovega Voranca „Od Meže do Poljane“, v katerem pisatelj navaja: „Čim imaš ‚votlo peč‘ za hrbtom, se začne soteska zopet širiti, hkrati pa zagledaš pred njo prelepo lego trga Guštanja. Preden prestopimo most, gremo mimo hlevov Jagrove gostilne, ne vedoč, da je tu še pred dobrimi sto leti stal mogočen grad Grunbichl. Tu so se do poslednjega časa držali še lutrovski predikanti, dokler jih koroški deželni stanovi niso izgnali ter so se umaknili v Slovenj Gradec. O gradu nam ni ostalo nič zapisanega iz tistih časov. Grad sam se je sesul v Mežo.“