Spomin na upor proti nacizmu

Društvo Memorial Kärnten - Koroška se bo v petek s spominsko hojo med bivšim sedežem gestapa v grajskem dvoru in deželnim sodiščem v Celovcu spomnilo članov uporniške skupine z Marije na Zili, ki jih je nacistični režim leta 1941 zaradi veleizdaje obsodil na smrt.

Kultura spominjanja na žrtve nacionalsocializma in oboroženega upora je na Koroškem v povojnih letih in še do pred nekaj leti bila v resnici tujka. Usoda ljudi, ki so se uprli nečloveškemu nasilju in nacionalsocialističnemu režimu, je v splošnem splominskem kanonu dežele bila prisotna še najbolj med koroškimi Slovenci, saj je bil krvni davek slovenske narodne skupnosti na Koroškem v času nacionalsocializma tudi največji.

Vrnitev imen in časti

29. aprila 1943 je bilo v Sivi hiši na Dunaju obglavljenih 13 žrtev iz Sel, Železne Kaple in Borovelj. Na Koroškem pa je bilo kar pet uporniških skupin, ki so se zoprestavile nacistom in so svojo pokončno držo in pogum plačali z življenjem. Od leta 2008 se jih na posebnih spominskih proslavah in slovesnostih spominja Društvo Memorial Kärnten – Koroška in jim na ta način simbolično vrača imena in čast.

Posebej slovesno je bilo lani, ko so ob navzočnosti številnih predstavnikov deželne politike in sodstva na koroškem pred deželnim sodiščem odstrli spominsko stelo z imeni 47 žena in moških, ki so v letih od 1941 do 1945 bili na tem sodišču zaradi veleizdaje in upora proti nacionalsocialistični strahovladi obsojeni na smrt in pozneje obglavljeni.

Franc Wakounig memorial mkk hoja wafra

orf/fr

Spomin na skupino z Marije na Zili

Na letošnji spominski hoji, ki bo v petek ob 16. uri, se bo društvo Memorial Kärnten - Koroška spomnilo uporniške skupine z Marije na Zili in okolice, z Jesenic in iz Judenburga na Štajerskem, šesterice, ki je bila kot prva v nizu petih uporniških skupin julija 1941 na celovškem deželnem sodišču zaradi veleizdaje obsojena na smrt in v Berlinu obglavljena, pojasnjuje predsednik Memorial Kärnten - Koroška Franc Wakounig.

Dieses Element ist nicht mehr verfügbar