„Slovenci naj imajo mesto v ustavi“

Koroški Slovenci so že od nekdaj elementarni in konstitutivni del koroškega prebivalstva. To naj bi prišlo do izraza tudi v novi deželni ustavi, so minuli petek soglašali tudi referenti foruma izvedencev v Domu prosvete v Tinjah.

Do 30. aprila še možnost vnašanja predlogov

Nova vladna koalicija na Koroškem je v koalicijski pogodbi napovedala temeljito reformo deželne ustave. Največja sprememba naj bi bila uvedba večinskega, koalicijskega sistema pri sestavi vlade namesto sedanjega proporca. Sicer pa imajo poslanske skupine v deželnem zboru še do 30. aprila in interesna združenja možnost, da vnesejo še dodatne želje in predloge za reformo.

Da bi v novi ustavi svoje mesto dobila tudi Slovenska narodna skupnost, so v Domu v Tinjah minuli petek pripravili celodnevno zasedanje. Vrhunski avstrijski pravni strokovnjaki so osvetlili pravne možnosti in nakazali manevrski prostor, ki ga deželni ustavi s tem v zveza ponuja zvezna ustava.

Ustava je po svoje zrcalo družbe

Koroški Slovenci so že od nekdaj elementarni in konstitutivni del koroškega prebivalstva. To naj bi prišlo do izraza tudi v deželni ustavi, je poudaril nekdanji predsednik zveznega parlamenta Heinrich Neisser. Umestitev Slovencev v deželno ustavo bi vsekakor bil pomemben signal in izraz demokratične zrelosti, je pribil.

„Še mnogo je tem iz pretelosti za razprave“

Iz pravnega in formalnega vidika je velik del manjšinske zakonodaje urejen v zvezni ustavi. Umestitev Slovenske narodne skupnosti tudi v deželno ustavo pa kljub temu ne bi bilo podvojevanje, temveč priložnost, da se splošne formulacije konkretizirajo in poglobijo, je v svojih izvajanjih poudaril univerzitetni professor Karl Weber. Iz pravnega vidika imajo zvezne dežele mnogo manevrskega prostora pri oblikovanju avtonomne deželne ustave, ugotavlja ordinarij za javno pravo na univerzi v Innsbrucku, ki velja za enega najbolj priznanih strokovnjakov za področje federalizma.

„Deželna ustava ima isto veljavo kot državna ustava“

Da bo pot do sprejetja nove ustave še dolgotrajna, verjetno tudi zelo kontroverzna razprava, so dokazale reakcije predstavnikov koroške svobodnjaške stranke. Še med prireditvijo v Tinjah je kritiziral v sporočilu za javnost predsednik poslanskega kluba FPÖ Christian Leyroutz kritiziral, da je narodna skupnost zapustila pot soglasja, sedmi člen avstrijske državne pogodbe, da je izpolnjen, Slovencem, pa da manjka zmernost.

Glej tudi vest z dne 21.02.2014