Odhajata z vrha Katoliške cerkve v Sloveniji

Z vrha Katoliške cerkve v Sloveniji sta se včeraj poslovila ljubljanski in mariborski nadškof, Anton Stres in Marjan Turnšek. K temu ju je papež pozval zaradi njune vloge pri poslovnih odločitvah, ki so privedle do finančnega zloma mariborske nadškofije. A iz cerkvenih krogov prihajajo opozorila, da najbolj odgovorni za ta zlom ostajajo nekaznovani.

„Izkazala sta veliko navezanost na Cerkev“

Odločitev je na novinarski konferenci sporočil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, ki je poudaril, da „resnično ceni odnos obeh nadškofov“, ki sta sprejela poziv papeža Frančiška k odstopu. „Izkazala sta veliko navezanost na Cerkev, poslušnost in ponižnost. Prosim, da njun odstop vzamete kot znak njune ljubezni do Cerkve,“ je dejal nuncij.

Naslednikov Stresa in Turnška za zdaj še niso imenovali, pač pa sta bila imenovana administratorja obeh nadškofij. Ljubljansko nadškofijo bo tako kot administrator začasno vodil novomeški škof Andrej Glavan, ki je prevzel tudi predsedovanje Slovenski škofovski konferenci, mariborsko pa celjski škof Stanislav Lipovšek.

Iskreno obžalovanje in opravičilo

Stres, ki je Nadškofijo Ljubljana od predhodnika Alojza Urana uradno prevzel 12. januarja 2010, si, kot je dejal v pogovoru za Radio Ognjišče, tudi sam želi najprej malo daljšega dopusta. „Potem pa si želim vrniti k svoji prvi ljubezni, filozofiji,“ je dejal.

Stres je na novinarski konferenci izrekel iskreno obžalovanje in se opravičil za dogajanje v mariborski nadškofiji. Odločno pa je zanikal, da bi bila z nadškofom Turnškom glavna krivca za razmere, ki so pripeljale do finančnega zloma. Odločitve, ki so jih sprejemali na gospodarskem svetu mariborske škofije, tega po Stresovih besedah niso povzročile.

„Škofija ni potopila Zvonov, ampak sta Zvonova potopila škofijo. Pri upravljanju Zvonov nisem sodeloval in to tudi ni bila moja pristojnost. Kljub temu me od vsega začetka kriza mariborske nadškofije močno teži. Zaradi tega bremena sem tudi sam čutil, da svoje službe ne morem izvrševati tako, kot je potrebno v teh zelo težkih časih za našo Cerkev in za celotno slovensko družbo,“ je pojasnil Stres.

Turnšek se je opravičil za svoj del odgovornosti

Turnšek, ki je mariborski nadškof metropolit postal leta 2011 po upokojitvi Krambergerja, pa se za leto dni umika v zasebno duhovniško življenje, verjetno v Sloveniji. Kot je napovedal v pogovoru za Radio Ognjišče, se bo posvečal teologiji.

Tudi nadškof Turnšek se je vsem, „ki so zaradi finančnega zloma mariborske nadškofije oškodovani ali prizadeti, morda pohujšani, duhovnikom in laikom“, opravičil za svoj del odgovornosti. Dejal je, da je odstopil „v iskrenem prepričanju, da lahko ta gesta pripomore k prečiščenju razmer v Cerkvi na Slovenskem in zagotovi njenim predstavnikom večjo oznanjevalno in pričevanjsko moč v procesu nove evangelizacije sredi težavnih slovenskih družbenih razmer“.

Kot je dejal, se je po svojih najboljših močeh trudil, da bi z domačimi in tujimi sodelavci kar najbolj omilili posledice; a, žal, iz različnih razlogov niso bili uspešni. Ob tem verjame, da bo njegov odstop nasledniku omogočil neobremenjeno delovanje zaradi preteklih dogodkov in mu zagotovil večjo moralno avtoriteto znotraj in zunaj Katoliške cerkve.

Krašovec se je moral umakniti v samostan v Avstriji

Ceno za finančno dogajanje v mariborski nadškofiji je sicer že moral plačati nekdanji ekonom omenjene nadškofje Mirko Krašovec, ki se je moral umakniti v samostan v Avstriji. To naj bi bil tudi razlog za odstop mariborskega nadškofa Franca Krambergerja leta 2011. Nekaterim poznavalcev v cerkvenih krogih se odločitev Vatikana zdi preostra, saj opozarjajo, da najbolj odgovorni za finančni zlom mariborske nadškofije ostajajo nekaznovani.

Papež Stresa in Turnška pozval k odstopu konec aprila

Ukrep proti Stresu in Turnšku se zdi cerkvenemu pravniku Karlu Bolčini ter teologu Ivanu Štuhecu prehud. Slednji je kot odgovornega izpostavil prav Kraševca. Bolčina pa si želi, da bi ta proces iskanja krivcev za finančni zlom mariborske nadškofije „prišel do konca“ in bo dejansko odgovorne doletela primerna kazen. Tiskovni predstavnik Škofije Koper Božo Rustja pa upa, da bo njun odstop pripomogel k očiščenju Katoliške cerkve v Sloveniji. Po njegovem mnenju je s tem dan javnosti zelo pozitiven signal, „da ima Cerkev v sebi moč samoočiščevanja“.

Glavan sam noče biti nadškof in metropolit

Novi predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan, ki po odstopu ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa začasno vodi to nadškofijo, upa, da bo Sveti sedež čim prej našel novega nadškofa metropolita. Ob tem zagotavlja, da zaradi starosti in zdravstvenega stanja ni nobene možnosti, da bi ta položaj sam sprejel. Kot je dejal Glavan, presenetljiva novica o odstopu nadškofov žalostno odmeva v cerkveni javnosti, toliko bolj, ker sta se pred dvema letoma že umaknila dva nadškofa. Za tako majhno škofovsko konferenco je to po besedah Glavana velik duhovni pretres.

Glej tudi vest z dne 31.07.2013