|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
V Sloveniji več mobinga kot v EU
Najbolj pogoste žrtve mobinga v Sloveniji so na delovnem mestu mlajše ženske, zaposlene v zdravstvu in gostinstvu. Vsaka deseta zaposlena ženska in vsak petnajsti zaposleni moški je žrtev nadlegovanja in ustrahovanja na delovnem mestu.
|
|
|
|
|
|
|
|
Največ mobinga v zdravstvu
V Sloveniji je vsaka deseta ženska žrtev nadlegovanja in ustrahovanja na delovnem mestu (mobing); moških žrtev je 6 odstotkov. Omenjeni številki sta precej višji od povprečja Evropske unije (EU), kjer je mobingu izpostavljenih 6 odstotkov žensk in 4 odstotke moških. Raziskava razkriva velike razlike med posameznimi državami; medtem ko je na delovnem mestu ustrahovanih kar 17 odstotkov Fincev in 12 odstotkov Nizozemcev, je v Italiji in Bolgariji takšnih le 2 odstotka. Podobno je pri spolnem nadlegovanju. Na delovnem mestu je po teh podatkih spolno nadlegovana vsaka deseta Čehinja in vsaka petnajsta Norvežanka, po drugi strani pa v Italiji, Španiji, na Malti in Cipru spolnega nadlegovanja skorajda ne poznajo. Takšna nasprotja so po oceni Eurofounda predvsem posledica različnih kulturnih vrednot v državah članicah in različnega odnosa do problema, zato verjetno na kažejo povsem realne slike.
|
|
|
|
|
|
|
|
To je za dobro polovico bolj pogosto od povprečja Evropske unije, ugotavlja raziskava Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) iz Dublina. Najbolj pogoste žrtve mobinga so mlajše ženske, ki so zaposlene v večjih, zlasti državnih podjetjih. Mobinga je največ v zdravstvu, v vzgoji in izobraževanju ter gostinstvu. Eurofoundova raziskava razkriva, da imajo žrtve mobinga bistveno več zdravstvenih težav, ki se kažejo predvsem kot nespečnost, strah, razdražljivost in bolečine v trebuhu. Medtem ko je zaradi z delom povezanih zdravstvenih težav na "bolniški" v povprečju 7 odstotkov zaposlenih Evropejcev, jih je zaradi mobinga odsotna skoraj četrtina. V sindikatih ugotavljajo, da žrtve nadlegovanja raje trpijo, celo po več let, namesto da bi svoje "mučitelje" tudi kazensko ovadile. Psihologi menijo, da je to povsem razumljivo, saj je strah pred maščevanjem nadrejenih in izgubo službe pač prevelik.
|
|
|
|
|
|
|
|
Eurofound ugotavlja, da so najbolj pogoste žrtve mobinga mlajše ženske, ki so zaposlene v večjih podjetjih. Ustrahovanja je bistveno več v javnem kot v zasebnem sektorju, med področji dela pa izstopajo zdravstvo, vzgoja in izobraževanje ter gostinstvo. Ženske so trikrat pogosteje kot moški deležne tudi različnih vrst spolnega nadlegovanja. Najbolj ranljive so mlajše ženske, ki so zaposlene za določen čas. Značilne posledice mobinga so zdravstvene težave, zlasti nespečnost, strah, razdražljivost in bolečnine v trebuhu, ki so pri žrtvah ustrahovanja in nadlegovanja štirikrat pogostejše kot pri drugih zaposlenih. Raziskava Eurofounda razkriva, da so žrtve mobinga tudi pogosteje odsotne z dela. Zaradi zdravstvenih težav, povezanih z delom, je na "bolniški" v povprečju 7 odstotkov zaposlenih Evropejcev, v primeru mobinga pa je takšnih skoraj četrtina; od tega jih je več kot 5 odstotkov z dela odstotnih dva meseca ali več.
|
|
|
|
|
|
