Volksgruppen ORF.at Slovenci
Celovec Vreme danes
Ned | 12.02.2012
Spomenik "Erinnern" v Beljaku - slika:orf
Spomenik in muzej tarči nestrpnežev
Od odkritja "Spomenika imen" v Beljaku leta 1999 je obeležje ta teden postalo že sedmič tarča nestrpnežev. Neznani storilci pa so divjali tudi pri Peršmanovem muzeju.
Na Koroškem se kopičijo primeri oskrunjanja spominskih obeležij za žrtve nacionalsocialističnega terorja. Partizanski spomenik na Svinjski planini je vedno spet tarča nestrpnežev, pravtako "Spomenik imen". Včeraj pa so se neznani storilci spravili še nad spominski muzej pri Peršmanu, kjer so razbilili tri okna. Policija sicer v vseh primerih govori o vandalskem aktu, prizadeti pa o zavestnih političnih dejanjih.
Predsednik Zveze koroških partizanov (ZKP) Peter Kuchar je razdejanje pri Peršmanovem muzeju odkril včeraj zvečer. Tri okna da so bila razbita, na srečo pa so storilci prizanesli eksponatom v muzeju samem. Kljub temu je Kuchar prepričan, da gre za organizirano akcijo, tudi zaradi dejstva, da so partizanska spominska obeležja neprestano tarča nestrpnežev.
Tudi pri društvu "Erinnern" v Beljaku so prepričani, da neprestanih napadov na spominska obeležja ni mogoče označiti kot navadna pobalinstva. V spomin na žrtve nacionalsocialističnega terorja je društvo leta 1999 postavilo "Spomenik imen". Na steklenih panojih je zapisanih 124 imen oseb iz okraja Beljak, ki so jih nacionalsocialisti med leti 1938 in 1945 umorili, med njimi številni pripadniki narodne skupnosti Sintov in žrtve evtanazije.
Prvič so doslej še vedno neznani storilci steklene panoje zdrobili aprila leta 2003, najhujše razdejanje pa so zapustili konec maja 2004, ko so spomenik popolnoma uničili. S pomočjo prostovoljnih prispevkov je beljaško društvo "Erinnern" obeležje uredilo na novo.
Toda očitno je nekaterim "Spomenik imen" še vedno trn v peti. Tako so ga naprimer samo letos julija nestrpneži oskrunili že trikrat. Gmotna škoda znaša 1200 evrov. Policija sicer govori o vandalskem aktu. Predsednik društva "Erinnern" Hans Haider pa je prepričani, da gre za zavesto politično dejanje.