|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
Dan, namenjen izobraževanju jezika
Ob današnjem mednarodnem dnevu maternega jezika, ki je namenjen njegovemu pomenu v izobraževanju, sta pouk jezika med Slovenci v zamejstvu ocenila predstavnika slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Furlaniji -Julijski krajini (FJK).
|
|
|
|
|
|
|
|
"Zanimanje za pouk slovenščine narašča"
Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je v pogovoru za slovensko tiskovno agencijo STA med drugim menil, da med koroškimi Slovenci zanimanje za učenje slovenščine narašča, o čemer priča podatek, da trenutno približno 45 odstotkov vseh osnovnošolskih otrok na Koroškem obiskuje dvojezični pouk. Ob tem je poudaril, da je ključnega pomena za ohranjanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem povečanje števila govorcev slovenskega jezika. Pomembno je, da od 45 odstotkov učencev dvojezičnega pouka, prihaja 80 odstotkov učencev iz nemško govorečih družin.
|
|
|
|
|
|
|
|
"Poučevanje v Italiji dobro urejeno"
Vodja urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič je prav tako ocenil, da se tudi med Slovenci v Italiji število učencev v zadnjem desetletju povečuje, še posebej v vrtcih in osnovnih šolah, najbolj na Goriškem. Sam ocenjuje, da je poučevanje slovenščine med zamejci v Italiji dobro urejeno, saj imajo, razen v Benečiji, enojezične šole. Dodal je, da bi bilo seveda potrebno marsikaj izboljšati, vendar je prepričan, da je zamejska skupnost glede jezika v zadnjih 60 letih lepo napredovala. Po njegovih besedah je v Benečiji, tržaški in goriški pokrajini v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah približno 4200 učencev. Italijanščina se na teh šolah poučuje kot jezik okolja. Poudaril je še, da je v zamejstvu poučevanje slovenščine za ohranjanje slovenske identitete bistvenega pomena. "Na jeziku sloni identiteta. Če odpišemo poučevanje slovenščine, to pomeni uničiti obstoj slovenske manjšine za mejo," je povedal Simčič.
|
|
|
|
|
|
|
|
"Jezik je naša največja dragocenost"
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je 21. februar razglasila za mednarodni dan maternega jezika. Letošnja tema se navezuje na pomen večjezičnosti pri vključujočem izobraževanju. Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je v poslanici opozorila na pomembnost uporabe maternega jezika v šolah za opismenjevanje. Kot je v poslanici, objavljeni na Unescovi spletni strani, zapisala Bokova, je jezik, v katerem razmišljamo in v katerem čutimo, naša največja dragocenost. Večjezičnost pa je pomembna pri zagotavljanju enake izobrazbe za vse in v boju proti diskriminaciji. Po njenih besedah tudi gradnja pristnega dialoga temelji na spoštovanju jezikov, saj s tem, ko ščitimo jezik, ščitimo sami sebe. Kot je še zapisala, je uporaba maternega jezika pomembna za opismenjevanje v šolah, kar je pogosto v praksi izziv doseči.
|
|
|
|
|
|
|
|
Raznolikost je naša skupna dediščina
Izobraževalni sistemi namreč jezikovne manjšine pogosto zapostavljajo. S tem, ko bi njihovi pripadniki že od začetka imeli možnost, da v šolah sledijo pouku v maternem jeziku, nato pa v nacionalnem, uradnem ali drugih jezikih, bi prizadevanja šla v smeri enakosti in socialne vključenosti, opozarja Bokova. Jezikovna raznolikost je naša skupna dediščina, ki pa je zelo krhka. Do konca stoletja grozi izumrtje skoraj polovici od 6000 jezikov, ki jih danes govorijo po svetu. Izumrtje jezikov pa pomeni osiromašenje človeštva, saj se v jeziku izraža tudi del kulturne dediščine naroda. Kulturna raznolikost je tako pomembna kot biotska raznovrstnost, je v poslanici še zapisala Bokova. Unesco je mednarodni dan maternega jezika razglasil leta 1999.
|
|
|
|
|
|
